Jedro

Tožnik je tožbo zaradi dodelitve otrok v varstvo, vzgojo in določitev stikov šele vložil, torej mu otroci še niso bili dodeljeni, zato je sodišče zavrnilo tožbeni ugovor, da bi bilo treba kot družinskega člana upoštevati oba otroka.

Tožnikova obveznost oziroma izredna finančna obremenitev samo s predložitvijo računa ni izkazana, zato ne ustreza pogoju iz določbe 22. člena ZBPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahteva tožnika za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo, kot neutemeljeno, zavrnila prošnjo A.A. za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP). Odločitev je utemeljila z ugotovitvijo, da mora prosilec skladno z določili Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/2004 s spremembami, št. 23/2008, v nadaljevanju ZBPP) izpolnjevati tako finančno- premoženjski pogoj oziroma subjektivni kriterij, kot objektivni kriterij, ki ga opredeljuje določba 24. člena ZBPP. Povzela je določbo drugega odstavka 12. člena ZBPP in pojasnila, da minimalni dohodek od 1. julija 2010 znaša 229,52 EUR, pri čemer je upoštevala vsebino Sklepa o usklajevanih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikov in gospodinjstev v RS od 1. 7. 2010 (Uradni list RS, št. 56/2010 z dne 15. 7. 2009), ki znaša v času odločanju 459,04 EUR. V nadaljevanju je tožena stranka ugotovila, da je prosilec na predpisanem obrazcu za dodelitev BPP navedel, da živi v skupnem gospodinjstvu z mladoletnim sinom in hčerko, iz potrdila UE Celje iz gospodinjske evidence z dne 7. 6. 2009 pa izhaja, da živi v skupnem gospodinjstvu s prosilcem in mladoletnim otrokom tudi mati mladoletnih otrok in prosilčeva nekdanja izvenzakonska partnerka B.B. Iz prosilčeva dopisa sodišču z dne 23. 6. 2009 izhaja, da po razpadu izvenzakonske skupnosti njegova otroka še nadalje živita s njim, da zanju plačuje stroške bivanja, kot tudi preostale stroške za preživljanje, medtem ko bivša partnerka in mati otrok v postopku zaradi dodelitve otrok v varstvo, vzgojo in oskrbo, ki je v teku pred Okrožnim sodiščem v Celju zatrjuje nasprotno, da za oba otroka skrbi predvsem ona. Glede na navedeno je do dokončne odločitve o dodelitvi mladoletnih otrok, kot družinskega člana prosilca, upoštevati le enega od otrok.

Prosilec prejema plačo, ki je v času od 1. 2. 2010 do 30. 4. 2010 skupno znašala 2.634,49 EUR. Iz potrdila o višini katastrskega dohodka za prosilca z dne 30. 6. 2009 izhaja, da je le ta na dan 30. 6. 2009 znašal 1.474,01 EUR, kar mesečno znaša 122,83 EUR. V mesecu maju 2009 je prejel regres v skupni višini 630,00 EUR, kar mesečno znaša 52,50 EUR. V času od 15. 5. 2010 do 21. 1. 2010 pa je prosilec od Agencije za kmetijske trg in razvoj podeželja prejel tudi subvencije v skupni višini 1.831,09 EUR oziroma 152,59 EUR mesečno. Glede na navedeno je povprečni mesečni dohodek na družinskega člana zanašal 603,04 EUR, kar presega z zakonom določen cenzus 459,04 EUR.

Z dopisom z dne 15. 6. 2010, ki je bil prosilcu vročen 19. 6. 2010, je sodišče prosilca seznanilo s pogoji za dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči, v skladu z določbo 24. člena ZBPP in ga pozvalo, da v roku 8. dni od prejema dopisa navede okoliščine za dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči in predloži dokazila. Prosilec je 23. 6. 2010 sodišču posredoval dopis, v katerem je navedel, da je treba v obravnavanem primeru kot družinska člana upoštevati oba mladoletna otroka, saj ju preživlja. Tožena stranka takšnim navedbam ni mogla slediti. Prav tako je prosilec navedel, da je bil na spornih parcelah prisiljen sanirati plaz, ki je vsled naravne ujme nevarno ogrožal dve sosednji hiši. Znesek saniranja plazu, ki je še v teku, je po sedanjih ocenah znašal 5.500 EUR, celotni znesek pa bo znan po dokončanju del. Zaradi navedenega zaproša za dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči. V tej zadevi je predložil predračun izvajalca C. d.o.o., z dne 23. 6. 2010, za sanacijo plazu v vrednosti 11.496,00 EUR, ni pa predložil listin, ki bi izkazovale opravo storitev ali plačila po predračunu in sicer niti delnega plačila. V posledici navedenega torej ni mogoče zaključiti, da so prosilcu v zvezi z zatrjevano sanacijo plazu nastali dejanski stroški, zaradi česar v obravnavanem primeru pogoji za dodelitev izjemne BPP, po določbi 22. člena ZBPP, niso podani. Ker torej povprečni mesečni dohodek presega z ZBPP predpisani cenzus, prosilec ni upravičen do dodelitve BPP, zato je sodišče njegovo vlogo kot neutemeljeno zavrnilo.

Tožnik v vloženi tožbi takšni odločitvi oporeka. Tožbo vlaga iz vseh razlogov prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št.105/2006 in 62/2010-v nadaljevanju ZUS-1). Navaja, da je 24. 5. 2010 vložil prošnjo za dodelitev BPP, za pravdni postopek zaradi dodelitve mladoletnih otrok v varstvo, vzgojo in oskrbo, ureditev stikov in določitev preživnine, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Celju, opr. št. P 1121/2009 in prošnji predložil potrebna dokazila. Tožena stranka ga je z dopisom 15. 6. 2010 seznanila, da naj bi cenzus presegal ter mu pojasnila pogoje za dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči. Tožnik je odgovoru predložil vsa zahtevana dokazila, v tožbi pa pojasnjuje, da je tožena stranka nepopolno in napačno ugotovila dejansko stanje in je posledično nepravilno uporabila materialni predpis. Pojasnjuje, da živi v hiši na naslovu ..., ter plačuje zase in oba otroka najemnino, prav tako plačuje vse ostale stroške, ki nastajajo v zvezi z bivanjem v hiši. Ker ni imel denarja za poplačilo stroškov elektrike, je Elektro D. celo izklopilo elektriko. Mati otrok, B.B., v ničemer ni želela prispevati za poplačilo svojih stroškov. Brez pravnega naslova in kljub pozivom lastnikov za izselitev še nadalje živi v hiši, ne plačuje niti stroškov svojega bivanja v hiši, še manj pa prispeva k stroškom za življenje otrok, ki jih v celoti pokriva tožnik. Prav tako je mati otrok, zaradi psihičnih težav, občasno popolnoma nezmožna poskrbeti sama zase, zato je tožnik v celoti prevzel skrb za otroke. Tako je tožena stranka brez kriterija in samovoljno opredelila ter upoštevala le enega otroka kot družinskega člana tožnika, vsled česar je njegov povprečni mesečni dohodek presegel z zakonom določeni cenzus.

Sklicuje se na določbo 23. člena ZBPP, ki določa kdo so družinski člani prosilca in navaja, da bi tožena stranka na podlagi predpisa oba otroka morala šteti kot družinska člana, saj ju je tožnik dolžan preživljati, tožnik pa v tem primeru ne bi presegel cenzusa za pridobitev BPP.

Prav tako bi morala tožena stranka pozitivno odločbo o njegovi prošnji izdati na podlagi določbe 22. člena ZBPP. Tožnik je namreč v tem obdobju bil obremenjen z izredno finančno obveznostjo, saj je nujno moral sanirati plaz, ki je nastal kot posledica drsenja zemlje – višje sile in je grozil, da bo potegnil in porušil najmanj dve hiši. Na koncu je sanacija plazu tožnika stala nekaj več 13.000 EUR. V času oddaje prošnje za BPP mu izvajalec računa še ni mogel dostaviti. Da je bila sanacija plazu nujno potrebna, se je izkazalo septembra letos, v času obilnega deževja, ko je škarpa pred plazovi in posledično zasutjem, obvarovala najmanj dve hiši Prav tako je tožena stranka zagrešila kršitev pravil postopka, saj bi morala tožnika pozvati k dopolnitev vloge z računom, v kolikor je menila, da predračun ni zadosten, oziroma opraviti ogled sanacije plazu ter postaviti izvedenca, da oceni višino opravljenih del. Prav tako so bile z aktom tožene stranke tožniku kršene človekove pravice in temeljne svoboščine določene v 14. členu Ustave, torej je bila kršena enakost pred zakonom, saj je z odločbo tožene stranke opr. št. Bpp 1803/2009 z dne 22. 12. 2009, tožena stranka materi otrok, B.B., pri ugotavljanju cenzusa upoštevala oba otroka, tožniku pa le enega.

Sodišču predlaga, da prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugodi in mu odobri BPP zaradi pravdnega postopka pred Okrožnim sodiščem v Celju, v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v pravdnem postopku pred sodiščem na prvi stopnji in oprostitve plačila stroškov pravdnega postopka pred sodiščem na prvi stopnji, razen plačila vseh sodnih taks, od 24. 5. 2010 dalje. Nadalje predlaga, da se za izvajanje brezplačne pravne pomoči določi odvetnik in predlaga povrnitev vseh stroškov tega postopka. Podrejeno predlaga, da se tožbi ugodi, da se izpodbijana odločba odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek. Predlaga povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

K 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

Brezplačna pravna pomoč se po ZBPP lahko odobri za pravno svetovanje, pravno zastopanje in druge pravne storitve določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami in osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov, ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji določeni z zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Poleg finančnega položaja prosilca se, v skladu s 24. členom ZBPP, pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev te pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati; je zadevi pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno, zato ugotovitev organa za brezplačno pravno pomoč, da eden izmed pogojev ni izpolnjen, pomeni, da prosilec s svojo prošnjo ne more uspeti.

Namen brezplačne pravne pomoči je torej v tem, da se socialno šibkemu prosilcu zagotovi uresničevanje pravice do sodnega varstva takrat, kadar izpolnjuje tako subjektivne kot objektivne pogoje. Sodišče v celoti soglaša z ugotovitvijo tožene stranke, da v obravnavanem primeru ni izpolnjen subjektivni pogoj za dodelitev BPP, ker dohodki tožnika presegajo 2 – kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki po ZSV od 1. julija 2010 dalje znaša 229,52 EUR mesečno, oziroma znesek 459,04 EUR mesečno. Sodišče soglaša tudi z ostalimi razlogi izpodbijane odločbe in jih, v skladu z določbo drugega odstavka 71. člena ZUS-1 ne ponavlja, glede tožbenih ugovorov pa navaja: Tožena stranka je podatke za izračun povprečnega mesečnega dohodka povzela iz listin, ki dokazujejo višino tožnikovih mesečnih prejemkov. Gre za listine priložene upravnemu spisu, katerim tožnik ne ugovarja, ugovarja pa ugotovitvi tožene stranke, da je kot družinskega člana tožnika šteti samo enega otroka. Sodišče v zvezi s to ugotovitvijo in njo povezanimi tožbenimi ugovori pojasnjuje, da določba 23. člena ZBPP določa, katere osebe je po ZBPP šteti kot družinske člane. Tako med drugim v določbi 3. alinee izrecno določa, da za družinske člane po tem zakonu štejejo otroci prosilca, dokler jih je ta dolžan preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo dolžnost preživljanja. V obravnavani zadevi, v kateri ni sporno, da je tožnikova življenjska skupnost s B.B. razpadla in da je tožnik na Okrožno sodišče v Celju vložil tožbo zaradi dodelitve otrok v varstvo, vzgojo, določitev stikov in določitev preživnine, pa sodišče opozarja, da je v zadevi pri odločitvi katere osebe se upoštevajo kot družinski člani prosilca, treba upoštevati drugi odstavek 23. člena ZBPP, ki določa, da ne glede na določbo prvega odstavka tega člena v družino po tem zakonu ne štejejo (2.alinea drugega odstavka 23. člena ZBPP) otroci, ki ob razvezi zakonske zveze ali prenehanju skupnosti iz 1 alinee prvega odstavka tega člena niso bili dodeljeni v vzgojo ali v varstvo osebi, ki uveljavlja pravico do brezplačne pravne pomoči, ali osebi iz 1 alinee prvega odstavka tega člena. Ker torej v zadevi ni sporno, da je tožnik tožbo zaradi dodelitve otrok v varstvo, vzgojo in določitev stikov šele vložil, torej mu otroci še niso dodeljeni, je sodišče zavrnilo tožbeni ugovor, da bi bilo treba kot družinska člana tožnika upoštevati oba otroka. Glede na navedeno zakonsko ureditev družinskih članov po ZBPP, pa se sodišče v zadevi, zato ker v vloženi tožbe ne more odločati v tožnikovo škodo, ni ukvarjalo z odločitvijo tožene stranke, da je tožniku kot družinskega člana v smislu določbe 23. člena ZBPP štela enega otroka, tudi zato ne, ker to na samo odločitev o preseganju cenzusa ne bi vplivalo. Sodišče zavrača tudi tožbeni ugovor, da je tožena stranka v odločbi Bpp 1803/2009 materi otrok nepravilno upoštevala oba otroka. Sodišče namreč zakonitosti in pravilnosti te odločitev v upravnem sporu ni presojalo, prav tako ta odločitev ni predmet presoje konkretnega upravnega spora. Prav tako sodišče zavrača tožbeni ugovor kršitve načela enakosti iz 14. člena Ustave RS, do katerega naj bi prišlo zaradi nepravilnega upoštevanja otrok tako pri enem, kot pri drugem roditelju, saj je bila odločitev tožene stranke v obravnavani zadevi oprta na zakonsko določbo in ni bila arbitrarna.

V nadaljevanju je sodišče presojalo tudi tožbeni ugovor, da bi morala biti tožniku dodeljena BPP že na podlagi 22. člena ZBPP, kot izjemna BPP. Sodišče tožniku pojasnjuje, da ZBPP v določbi 22. člena izjemoma dopušča dodelitev BPP ne glede na določbe tega zakona o finančnem položaju, vendar mora biti prošnja za dodelitev BPP utemeljena z družinskimi razmerami prosilca, z zdravstvenim stanjem prosilca, z izrednimi finančnimi obveznostmi, ki jih bremenijo ali z drugimi razlogi, na katere niso mogli oziroma ne morejo vplivati in so se zaradi njih znašli v položaju materialne ogroženosti (izjemna brezplačna pravna pomoč). Ti razlogi in okoliščine iz podatkov predloženega spisa ne izhajajo, saj tožnikovo zatrjevanje, da je imel izredno finančno obveznost, sanacijo plazu, ki ga je stala nekaj več kot 13.000,00 EUR, ne ustrezajo pogoju iz prej citirane določbe 22. člena ZBPP. Po presoji sodišča je namreč tožena stranka pravilno presodila, da tožnikova obveznost oziroma izredna finančna obremenitev v času trajanja postopka samo s predložitvijo predračuna ni bila izkazana, sodišče pa k tej ugotovitvi dodaja, da tožnik računa ni predložil niti ob vložitvi tožbe, pa tudi sicer na podlagi listin upravnega spisa ni mogoče ugotoviti, na podlagi česa obstoji tožnikova obveznost sanacije plazu, saj tožnik ni lastnik zemljišč, na katerih naj bi se sanacija izvajala.

Iz zgoraj navedenih razlogov je sodišče tožbo, po ugotovitvi, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena člena ZUS-1 zavrnilo.

K 2. točki izreka: Tožnik je ob vložitvi tožbe predlagal tudi povrnitev stroškov postopka. Skladno z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 trpi v primeru če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi vsaka stranka svoje stroške postopka. Ker je v obravnavani zadevi sodišče tožbo tožnika zavrnilo, je skladno s prej citirano določbo moralo zavrniti tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka.