Jedro

Zaradi zakonske subrogacije se narava terjatve ni spremenila in še vedno ostaja preživninska terjatev. Gre za primerljiva položaja, ko je nekdo plačal za preživninskega zavezanca, nato pa je to plačilo uveljavljal bodisi s tožbo neposredno od preživninskega zavezanca (in v primeru neplačila predlagal izvršbo kot v tej zadevi) bodisi je vstopil v položaj otroka na podlagi zakona (potem ko je otrok - upravičenec že predlagal izvršbo na podlagi pravnomočne sodbe ali dogovora pri Centru za socialno delo, a je bila neuspešno zaključena ter je zato pridobil pravico do nadomestila preživnine pri skladu), kar ni bistveni razlikovalni element. Bistveno je, da obe terjatvi izvirata iz dolžnosti preživljanja.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se razveljavi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ustavilo izvršbo. Ugotovilo je, da je Okrožno sodišče v Celju v postopku osebnega stečaja St 1431/2017 nad dolžnikom 27. 11. 2018 sklenilo, da se odpustijo obveznosti in da odpust učinkuje za vse navadne in podrejene terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale do 3. 5. 2017. Terjatev upnice ne predstavlja izjeme po drugem odstavku 408. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP), zato odpust obveznosti učinkuje nanjo.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnica po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da izvršba temelji na izvršilnem naslovu sodbi Okrožnega sodišča v Mariboru IV P 71/2015 z dne 27. 11. 2015, s katero je bilo ugodeno verzijskemu zahtevku upnice po 133. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih (v nadaljevanju: ZZZDR). V tem primeru verzijska terjatev izvira iz zakonite preživninske obveznosti (sodba VSL IV Cp 242/2006). Niso pravilni zaključki prvostopnega sodišča, da terjatev ne predstavlja izjeme po drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP.

3. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo upniku.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se je nad dolžnikom 3. 5. 2017 začel postopek osebnega stečaja in da je sodišče v postopku osebnega stečaja St 1431/2017 nad dolžnikom 27. 11. 2018 sklenilo, da se odpustijo obveznosti ter da odpust učinkuje za vse navadne in podrejene terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale do 3. 5. 2017 (2. točka obrazložitve sklepa). Teh ugotovitev upnica ne izpodbija.

6. V skladu s prvim odstavkom 408. člena ZFPPIPP, ki določa splošno pravilo, odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku osebnega stečaja, če ni v drugem odstavku tega člena drugače določeno. Po drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 390. člena ZFPPIPP izjemoma odpust obveznosti ne učinkuje za terjatev na podlagi zakonite preživnine. Upnica utemeljeno navaja, da izvršba temelji na izvršilnem naslovu sodbi Okrožnega sodišča v Mariboru IV P 71/2015 z dne 27. 11. 2015, s katero je bilo ugodeno njenemu verzijskemu zahtevku po 133. členu ZZZDR. Ta je določal1, da kdor je imel izdatke zaradi preživljanja kake osebe, sme s tožbo zahtevati povračilo izdatkov od tistega, ki jo je dolžna preživljati, kolikor so bili ti izdatki potrebni. Položaj osebe, ki je imela izdatke zaradi preživljanja kake osebe, je možno primerjati s položajem Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS. V primeru priznanja pravice do nadomestila preživnine v skladu z 21.a do 21.f členom Zakona o Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije (v nadaljevanju: ZJSRS) preidejo na podlagi prvega in tretjega odstavka 28. člena ZJSRS terjatve otroka proti preživninskemu zavezancu do višine pravic zagotovljenih po tem zakonu na sklad z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravic po tem zakonu (subrogacija). S prehodom terjatve na sklad vstopi sklad v razmerju do preživninskega zavezanca v položaj otroka kot upnika do višine sredstev izplačanih na podlagi odločbe o nadomestilu preživnine, povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopkov. Zaradi te zakonske subrogacije se narava terjatve ni spremenila in še vedno ostaja preživninska terjatev2. Gre za primerljiva položaja, ko je nekdo plačal za preživninskega zavezanca, nato pa je to plačilo uveljavljal bodisi s tožbo neposredno od preživninskega zavezanca (in v primeru neplačila predlagal izvršbo kot v tej zadevi) bodisi je vstopil v položaj otroka na podlagi zakona (potem ko je otrok - upravičenec že predlagal izvršbo na podlagi pravnomočne sodbe ali dogovora pri Centru za socialno delo, a je bila neuspešno zaključena (21.a in prvi odstavek 21.c člena ZJSRS) ter je zato pridobil pravico do nadomestila preživnine pri skladu), kar ni bistveni razlikovalni element. Bistveno je, da obe terjatvi izvirata iz dolžnosti preživljanja. Zato upnica utemeljeno navaja, da njena verzijska terjatev izvira iz zakonite preživninske obveznosti3. Utemeljeno navaja, da gre za izjemo po drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP, na katero odpust obveznosti ne učinkuje. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi in razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (prvi odstavek 355. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

7. Sodišče prve stopnje naj nadaljuje z izvršbo.

8. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Sedaj enako prvi odstavek 199. člena Družinskega zakonika. 2 Sklepi VSM I Ip 1092/2016, VSL III Ip 1835/2016, VSC I Ips 316/2009, VSC I Ip 61/2003, VSM I Ip 966/2011, VSM I Ip 1282/2010, VSM I Ip 946/2012, VSL III Ip 396/2016. 3 Sodba VSL IV Cp 242/2006.