Pridobivanje osebnih podatkov s strani hrvaških prekrškovnih organov

Datum

29.08.2023

Številka

07121-1/2023/1091

Kategorije

Pravne podlage, Posredovanje osebnih podatkov

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 11. 8. 2023 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede pridobivanja osebnih podatkov za namen izvedbe prekrškovnega postopka v tujini (na Hrvaškem). Navajate primer, v katerem je mestno redarstvo izdalo globo na podlagi »Zakona o sigurnosti prometa na cestama«, ki je preko hrvaškega pooblaščenega odvetnika prispela do slovenskega odvetnika, kar je povzročilo velike stroške zaradi identifikacije lastnika vozila.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

1. Izmenjavo osebnih podatkov iz evidenc registriranih vozil držav članic EU in držav EGP za namen preiskovanja določenih prometnih prekrškov ureja 65. člen Zakona o motornih vozilih. Ta določa, da lahko pristojni prekrškovni organi v državah članicah EU in državah EGP zaradi preiskovanja prometnih prekrškov, ki so določeni v drugem odstavku 65. člena ZMV-1 pridobijo osebne podatke o lastnikih vozil ali osebah, na katere so ta vozila registrirana prek nacionalne kontaktne točke.

2. Posameznik lahko na podlagi šestega odstavka 65. člena ZMV-1 pridobi informacije o tem, kateri osebni podatki so bili posredovani državi članici EU ali državi EGP, v kateri je bil storjen prometni prekršek, vključno z datumom zahtevka in podatki o pristojnem organu v tej državi članici EU ali državi EGP.

3. Poleg specialne določbe na podlagi ZMV-1, lahko posameznik preveri, na kakšen način je upravljavec pridobil osebne podatke, ki se nanašajo nanj, tudi na podlagi določb Splošne uredbe in sicer tako, da pri upravljavcu uveljavlja pravico do dostopa v skladu s 15. členom Splošne uredbe.

Obrazložitev

IP uvodoma pojasnjuje, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka nima zakonskih pooblastil za presojo zakonitosti konkretnih obdelav osebnih podatkov in morebitnih kršitev pravic posameznikov, na katere se podatki nanašajo. Na podlagi podatkov, ki ste jih navedli v zaprosilu za mnenje, IP ne more presojati, na kakšni podlagi so bili podatki v konkretnem primeru pridobljeni, niti ne more presojati zakonitosti konkretne obdelave osebnih podatkov. V nadaljevanju vam zato podajamo zgolj splošna pojasnila in pravna izhodišča v zvezi z vašim dopisom.

Posredovanje je ena izmed oblik obdelave osebnih podatkov, ki je dopustna samo v primeru, da zanjo obstaja zakonita pravna podlaga. V skladu s členom 6(1) Splošne uredbe je obdelava osebnih podatkov zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

Izmenjavo osebnih podatkov iz evidenc registriranih vozil držav članic EU in držav EGP za namen preiskovanja določenih prometnih prekrškov ureja 65. člen Zakona o motornih vozilih (Uradni list RS, št. 75/17 in 92/20 – ZPrCP-E, v nadaljevanju: ZMV-1), ki v slovenski pravni red prenaša Direktivo (EU) 2015/413 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu. Namen omenjene direktive je zagotoviti učinkovito preiskovanje prometnih prekrškov, v primeru, da je bil prekršek storjeni v eni državi članici z vozilom, ki je registrirano v drugi državi članici.

V takšnih primerih Zakon o motornih vozilih določa, da lahko pristojni prekrškovni organi v državah članicah EU in državah EGP zaradi preiskovanja prometnih prekrškov, ki so določeni v drugem odstavku 65. člena ZMV-1 (na primer prekoračitev najvišje dovoljene hitrosti, neuporaba varnostnega pasu, vožnja skozi rdečo luč, vožnja pod vplivom alkohola) pridobijo osebne podatke o lastnikih vozil ali osebah, na katere so ta vozila registrirana, prek nacionalne kontaktne točke. V Republiki Sloveniji opravlja naloge nacionalne kontaktne točke Ministrstvo, pristojno za promet.

Posameznik, ki meni, da so bili njegovi osebni podatki posredovani v skladu s tem členom, lahko na podlagi šestega odstavka 65. člena ZMV-1 pridobi informacije o tem, kateri osebni podatki so bili posredovani državi članici EU ali državi EGP, v kateri je bil storjen prometni prekršek, vključno z datumom zahtevka in podatki o pristojnem organu v tej državi članici EU ali državi EGP.

Zakon o motornih vozilih torej predstavlja eno izmed možnih pravnih podlag za posredovanje osebnih podatkov tujim prekrškovnim organom za namen izvedbe prekrškovnega postopka v smislu 6(1)(c) člena Splošne uredbe, vendar pa lahko tuji prekrškovni organi osebne podatke pridobijo tudi na podlagi drugih pravnih podlag, na primer drugih mednarodnopravnih pogodb ali pravnih aktov EU. Za področje sodelovanja med državami članicami EU v pravosodju je pristojno Ministrstvo za pravosodje.

Poleg specialne določbe na podlagi ZMV-1, lahko posameznik preveri, na kakšen način je upravljavec pridobil osebne podatke, ki se nanašajo nanj, tudi na podlagi določb Splošne uredbe in sicer tako, da pri upravljavcu (v navedenem primeru je to hrvaški prekrškovni organ – mestno redarstvo) uveljavlja pravico do dostopa v skladu s 15. členom Splošne uredbe. Ta od upravljavca zahteva, da posamezniku potrdi, ali v zvezi z njim obdeluje osebne podatke ter mu zagotovi določene informacije, med drugim tudi vse razpoložljive informacije v zvezi z virom osebnih podatkov, če ti niso bili pridobljeni od posameznika, na katerega se nanašajo. Praviloma je uveljavljanje pravice dostopa za posameznika brezplačno, razen če so njegove zahteve očitno neutemeljene ali pretirane zlasti zato, ker se ponavljajo. Več informacij o pravici dostopa do osebnih podatkov in glede njenega uveljavljanja je dostopnih na naši spletni strani: https://tiodlocas.si/zelim-vedeti-kaj-pocnejo-z-mojimi-podatki/. Pri uveljavljanju pravice do dostopa si lahko pomagate z obrazcem, ki je na voljo na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/doc/obrazci/ZVOP/Zahteva_za_seznanitev_z_lastnimi_osebnimi_podatki.docx.

V upanju, da ste dobili odgovor na vaša vprašanja, vas lepo pozdravljamo.

Pripravila

dr. Pika Šarf, Svetovalka IP za mednarodne odnose

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka