Jedro

Za odločitev o zahtevku v posestnem sporu ni pomembno, v čigavi lasti je zemljišče, na katerem je prišlo do motilnega dejanja, in na kateri parcelni številki je bilo le-to storjeno, temveč je pomembno zgolj posestno stanje tega dela zemljišča.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da - se v tretji alineji II. točke izreka tožbeni zahtevek na vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja z odstranitvijo postavljene žične ograje z betonskimi stebri v nadaljevanju poteka ograje proti zahodu v delu, ki je označen v priloženi katastrski skici s točkama „C-D„, zavrne v delu opisa, ki glasi: „katere linija poteka deloma po zemljišču tožnika parc. št. 534/2, deloma pa po tožnikovem zemljišču parc. št. 534/1, obe k.o. Ž.“, - v III. točki izreka se tožbeni zahtevek na prepoved nadaljnjega motenja posesti zavrne v delu opisa, ki glasi: „njemu lastnih sosednjih nepremičnin v k.o. Ž. parc. št. 534/2 in 534/1, vse k.o. Ž.“.

V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a ne spremenjenem delu (v II., III. in V. točki izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje v I. točki izreka zavrglo tožbo glede tožbenega zahtevka na ugotovitev, da je toženec v mesecu juliju 2008 motil mirno posest tožnika pri uporabi dovozne poti po zemljišču parc. št. 593/3 k.o. Ž. do tožnikovih sosednjih kmetijskih zemljišč, s tem ko je na trasi obstoječe kolovozne poti z jarka potoka na meji med zemljišči toženca parc. št. 593/3 k.o. Ž. in tožnika parc. št. 536 k.o. Ž. odstranil tri betonske propuste ter nanje navoženo zemljo in poglobil jarek potoka ter postavil žično ograjo z betonskimi stebri na mestih, označenih v priloženi katastrski skici zemljišč in podrobneje opredeljenih v točki I. izreka. V II. točki izreka je tožencu naložilo, da v roku 8 dni vzpostavi prvotno posestno stanje, s tem da na meji zemljišč parc. št. 593/3 in 536, obe k.o. Ž., označeni s točko „B“ v katastrski skici, ki je sestavni del prvostopnega sklepa, v jarek potoka namesti nazaj betonski kanal premera 30 cm, ki leži na parc. št. 536 k.o. Ž. prečno na jarek potoka, ter v ta betonski kanal in betonski kanal, ki leži delno zakopan v jarku potoka, preusmeri vodo potoka, betonska kanala pa zasuje z zemljo, katero naj primerno utrdi, da bo preko kanalov možen prevoz kmetijske mehanizacije; na istem mestu, torej v točki „B“ priložene katastrske skice v delu, kjer bosta položena betonska kanala zaradi poteka poti, odstrani v širini 4 m postavljeno žično ograjo z betonskimi stebri; v nadaljevanju poteka ograje proti zahodu v delu, v priloženi katastrski skici označenem s točkama „C-D“, katere linija poteka deloma po zemljišču tožnika parc. št. 534/2, deloma pa po tožnikovem zemljišču parc. št. 534/1, obe k.o. Ž., odstrani postavljeno žično ograjo z betonskimi stebri (II. točka izreka). Tožencu je nadalje prepovedalo v bodoče z motitvenimi dejanji odstranitve na betonske propuste v jarku potoka navožene zemlje na meji med zemljišči toženca parc. št. 593/3 k.o. Ž. in tožnika parc. št. 536 k.o. Ž., označeni s točko „B“ na priloženi katastrski skici, in betonskega propusta premera 30 cm iz jarka potoka, poglobitve jarka potoka ter postavljanja žičnate ograje z betonskimi stebri na tem mestu, ali podobnimi motitvenimi dejanji posegati v posest tožnika glede uporabe sporne potne povezave, ki poteka po vzhodnem robu zemljišča toženca parc. št. 593/3 k.o. Ž., kakor tudi v tožnikovo posest njemu lastnih sosednjih nepremičnin v k.o. Ž. parc. št. 534/2 in 534/1, vse k.o. Ž., s postavljanjem žičnate ograje z betonskimi stebri ali podobnih motitvenih dejanj (III. točka izreka). V IV. točki izreka je prvostopno sodišče v presežku zavrnilo tožbeni zahtevek na vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja v delu, v katerem se tožnika pooblašča izvršiti opisana dejanja na stroške toženca, v kolikor jih slednji ne bi izpolnil, kakor tudi tožbena zahtevka za vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja in prepoved nadaljnjih motitvenih dejanj glede tretjega betonskega propusta, odstranitve drugega betonskega propusta iz jarka potoka in njegove namestitve nazaj v jarek potoka in kolikor se nanašata na betonska propusta, večjega premera od 30 cm, zavrnilo je tudi prepovedni zahtevek glede parc. št. 536 k.o. Ž.. V V. točki izreka je tožencu naložilo, da je dolžan tožniku v roku 15 dni povrniti stroške postopka v višini 2.673,78 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper tako prvostopno odločitev, smiselno zoper odločitev o vzpostavitvi prejšnjega posestnega stanja in prepovedi nadaljnjega motenja (II. in III. točka izreka) ter posledično tudi zoper odločitev o pravdnih stroških (V. točka izreka), se iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje toženec. V okviru pritožbene graje bistvene kršitve določb pravdnega postopka sodišču prve stopnje očita nejasnost izreka do te mere, da prvostopne sodbe (pravilno sklepa) sploh ni mogoče preizkusiti. Ob tem „primeroma“ izpostavlja pretežni del izreka III. točke izpodbijanega sklepa, iz katere po mnenju pritožnika ne izhaja, kaj konkretno se tožencu sploh prepoveduje. Nadalje poudarja, da se v sporu zaradi motenja posesti v skladu s 426. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) obravnavanje tožbe omeji samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja, iz izreka izpodbijanega sklepa pa izhaja, da je sodišče odločalo tudi o lastninski pravici na teh nepremičninah ter o vprašanju meje med zemljišči, pri čemer pritožnik izpostavlja zapis v tretji alineji II. točke izreka o poteku ograje, katere linija poteka „deloma po zemljišču tožnika parc. št. 534/2, deloma pa po tožnikovem zemljišču parc. št. 534/1, obe k.o. Ž.“, kakor tudi navedbo v III. točki izreka o prepovedi poseganja v „tožnikovo posest njemu lastnih sosednjih nepremičnin v k.o. Ž. parc. št. 534/2 in 534/1 k.o. Ž.“. Ker sodišče v obrazložitvi svoje odločitve hkrati navaja, da za odločitev o zahtevku ni pomembno, v čigavi lasti je zemljišče, na katerem je prišlo do motilnega dejanja, in na kateri parceli je bilo le-to storjeno, temveč je pravno pomembno dejstvo zgolj posest zemljišč, izpodbijani sklep torej nima razlogov o tem, v čigavi lasti je zemljišče, po katerem poteka ograja. Zato naj bi prvostopno sodišče po mnenju pritožnika z navedbo v izreku, da naj bi ograja potekala po zemljiščih tožnika navedenih parc. št., zagrešilo bistveno kršitev določb postopka v smislu nasprotja med izrekom in razlogi sodbe. Ker iz mnenja izvedenca geodetske stroke J. G. izhaja, da žična ograja po veljavnih podatkih zemljiškega katastra ne posega v tožnikove parcele, je izrek izpodbijanega sklepa, v skladu s katerim naj bi postavljena žična ograja z betonskimi stebri potekala deloma po zemljiščih tožnika parc. št. 534/2 in 534/1 k.o. Ž., tudi v nasprotju z izvedenimi dokazi in listinami v spisu. Sicer pa naj bi bil zmoten tudi prvostopni zaključek, da tožnik glede navedb o ureditvi meje, podanih po prvem naroku za glavno obravnavo, ni prekludiran. Pritožnik nadalje graja nepravilnost prvostopnega zaključka, da je z navedbami o zamočvirjenosti terena prekludiran, saj je o tem toženec izpovedal na naroku na kraju samem, in to takoj za tem, ko je tožnik, zaslišan kot stranka, izpovedal o načinu izvrševanja posesti. Sicer pa naj bi tudi tožnik o načinu izvrševanja posesti izpovedal zgolj zaslišan kot stranka, medtem ko trditvene podlage za to po mnenju pritožnika sploh ni podal. Navedbe tožnika o spravilu lesa s traktorjem naj bi se pokazale kot neresnične in nasprotne ugotovitvam izvedenca B. Š., v skladu s katerim niti mali traktor ne bi mogel mimo panja št. 8. Napačen naj bi bil tudi prvostopni zaključek, da je tožnik pot po nepremičnini parc. št. 593/3 k.o. Ž. uporabljal že dalj časa. Tak zaključek namreč temelji na po mnenju pritožnika neverodostojnih pričah, ob tem pa v izpodbijanem sklepu sploh manjkajo razlogi o tem, zakaj je prvostopno sodišče za neverodostojni štelo izpovedbi toženca ter priče N. M., ki sta izpovedala drugače. Predlaga spremembo izpodbijane prvostopne odločitve in zavrnitev tožbenega zahtevka v celoti. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Tožnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 424. členom istega zakona ter v okviru v pritožbah uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih niti v pritožbi uveljavljanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Pravno relevantno dejansko stanje je bilo pravilno ugotovljeno in na njegovi podlagi (razen v delu opredelitve načina vzpostavitve prejšnjega stanja in prepovedi nadaljnjega motenja, kot bo podrobneje obrazloženo v nadaljevanju) tudi pravilno uporabljeno materialno pravo.

6. Neutemeljena je pritožbena graja bistvene kršitve določb pravdnega postopka v smislu nerazumljivosti izreka prvostopnega sklepa. V delu izreka, v katerem je prepovedalo nadaljnje motenje posesti, je sicer sodišče prve stopnje prepoved nadaljnjih motilnih ravnanj konkretiziralo glede na v tej motenjski pravdi ugotovljeno motenje, kar je v pretežni meri posledica dejstva, da zaradi zavrženja tožbe glede ugotovitvenega dela zahtevka ugotovljenega motenja iz izreka sklepa sicer ne bi bilo mogoče razbrati, zato prepoved tožencu „takih ali podobnih motitvenih dejanj“ ne bi bila dovolj določna. Prepoved nadaljnjega motenja, opisana v III. točki izreka izpodbijanega sklepa, pa je nasprotno dovolj konkretizirana in je iz nje mogoče jasno razbrati, kaj konkretno se tožencu v bodoče prepoveduje (odstranitev zemlje, navožene na betonske propuste v jarku potoka na meji med zemljišči toženca parc. št. 593/3 in tožnika 536, oboje k.o. Ž., označeni s točko B na priloženi katastrski skici, odstranitev betonskega propusta premera 30 cm iz jarka potoka, poglobitev jarka potoka, postavljanje žičnate ograje z betonskimi stebri ali podobna motitvena dejanja).

7. V obravnavani zadevi je bilo med pravdnima strankama sporno lastniško in posestno stanje zemljišča, na katerem je toženec v liniji od točke C do točke D v kopiji katastrskega načrta pod prilogo A7, postavil žičnato ograjo z betonskimi stebri. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, ki ga pritožnik izpostavlja v svoji pritožbi, da namreč za odločitev o zahtevku v posestnem sporu ni pomembno, v čigavi lasti je zemljišče, na katerem je prišlo do motilnega dejanja, in na kateri parcelni številki je bilo le-to storjeno, temveč je pomembno zgolj posestno stanje tega dela zemljišča. Zato se sodišče prve stopnje v nadaljevanju ni več ukvarjalo z lastništvom parcel oziroma dejstva, na katerih parcelah je na spornem delu postavljena žičnata ograja, ni nadalje razjasnjevalo z izvedencem geodetom (obrazložitev prvostopnega sklepa v točki 17). Na podlagi ugotovitev izpeljanega dokaznega postopka (podrobneje obrazloženih v prvostopnem sklepu v točkah 18 do 19) pa je zaključilo, da je posest zemljišča, na katerem je postavitev žičnate ograje za tožnika sporna (linija od točke C do točke D priložene katastrske skice), izvrševal tožnik, ki je to zemljišče uporabljal za prevoz drv iz gozda s traktorjem, kar mu je toženec z ugotovljenim motilnim ravnanjem (postavitvijo žičnate ograje z betonskimi stebri) onemogočil. Res je sicer, da je sodišče prve stopnje pri opredelitvi vzpostavitve prejšnjega posestnega stanja v tretji alineji II. točke izreka, v celoti sledilo temu delu tožbenega zahtevka (v katerem je bilo zemljšče označeno kot tožnikovo), s tem pa zanemarilo sporno lastniško stanje dela nepremičnine, na katerem je ugotovilo motenje posesti s postavitvijo žične ograje z betonskimi stebri. Lastništva motenega dela nepremičnine sicer v postopku na prvi stopnji v skladu s 426. členom ZPP in prvim odstavkom 33. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) tudi povsem pravilno ni razreševalo. Ker pravica do posesti v pravdah zaradi motenja posesti ni pravno relevantna, zemljišče, na katerem se tožencu nalaga vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja z odstranitvijo postavljene žične ograje z betonskimi stebri, pa je tudi brez sklicevanja na lastništvo in na parcelne številke, po katerih le-ta poteka, v tretji alineji II. točke izreka dovolj natančno določena, saj sam potek ograje v naravi med pravdnima strankama niti ni bil sporen, je sodišče druge stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava ta del tožbenega zahtevka na vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja („katere linija poteka deloma po zemljišču tožnika parc. št. 534/2, deloma pa po tožnikovem zemljišču parc. št. 534/1, obe k.o. Ž.“) zavrnilo. Podobno je bilo potrebno iz tožencu naložene vzpostavitve prejšnjega posestnega stanja v III. točki izreka prvostopnega sklepa ob pravilni uporabi materialnega prava izpustiti del, v katerem se tožencu prepoveduje s postavljanjem žičnate ograje z betonskimi stebri ali podobnimi motitvenimi dejanji posegati v tožnikovo posest „njemu lastnih sosednjih nepremičnin v k.o. Ž. parc. št. 534/2 in 534/1, vse k.o. Ž.“ in v tem delu tudi zahtevek na vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja zavrniti. Okoliščine, ki za odločitev o načinu vzpostavitve prejšnjega posestnega stanja in prepovedi nadaljnjega motenja niso pravno relevantne, namreč ne sodijo v izrek prvostopnega sklepa, še posebej ne, če so med pravdnima strankama sicer sporne (kot to velja za lastništvo zemljišča, na katerem je prišlo do motenja posesti s postavitvijo žičnate ograje). Prestrogo pa je pritožbeno naziranje, da naj bi sodišče prve stopnje z zgoraj opisanim omenjanjem lastništva parcel, glede katerih se tožencu nalaga vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja in prepoved nadaljnjega motenja, zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka v smislu nasprotij med izrekom sklepa in njegovimi razlogi oz. med izrekom sklepa in izvedenimi dokazi oziroma listinami v spisu. Ni namreč mogoče spregledati, da lastništvo nepremičnine, na kateri je prišlo do motenja posesti, (in s tem pravica do posesti) v pravdah zaradi motenja posesti ni odločilno dejstvo (kot ga omenjata 14. in 15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), temveč gre celo za nepomembno dejstvo.

8. Glede na že opisano stališče v zvezi s pravico do posesti, se kot za odločitev nepomembne izkažejo pritožbene navedbe o tem, da naj bi bil tožnik glede navedb o ureditvi meje med parcelami, podanih po prvem naroku za glavno obravnavo, prekludiran, sodišče prve stopnje pa naj bi zmotno zaključilo drugače. V obravnavani zadevi je bil od vprašanje poteka meje odvisen odgovor na vprašanje, na čigavem zemljišču je toženec postavil sporni del ograje. Pri tem gre torej zopet za vprašanje lastništva zemljišča, na katerem je prišlo do zatrjevanega motilnega ravnanja, kar pa po že zgoraj obrazloženem v pravdah zaradi motenja posesti ni pravno relevantno. Zato na pravilnost prvostopne odločitve nima nobenega vpliva, ali so bile navedbe tožnika s tem v zvezi pravočasne ter ali jih je prvostopno sodišče (ne)utemeljeno dopustilo. Kot je bilo namreč že zgoraj obrazloženo, sodišče prve stopnje vprašanja lastništva zemljišča, na katerem je prišlo do motilnega ravnanja s postavitvijo žičnate ograje, v postopku na prvi stopnji niti ni nadalje razjasnjevalo (obrazložitev prvostopne sodbe v točki 17).

9. Slediti tudi ni mogoče pritožbeni graji, da naj bi tožnik o načinu izvrševanja posesti izpovedal zgolj zaslišan kot stranka, medtem ko naj trditvene podlage za navedena dejstva sploh ne bi podal, s čimer pritožnik sodišču prve stopnje zaradi upoštevanja takih tožnikovih navedb smiselno očita zagrešitev bistvene kršitve procesnih določb iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Tožnik je že v prvi pripravljalni vlogi z dne 30. 9. 2009 navajal, da je kolovozno pot, ki poteka po vzhodnem robu zemljišča toženca (parc. št. 593/3 k.o. Ž.) uporabljal za dostop do svojih gozdnih zemljišč in po njej spravljal les iz gozda, v isti pripravljalni vlogi je tudi zatrjeval, da je toženec tudi s postavitvijo žičnate ograje deloma posegel v zemljišče (parc. št. 534/1 k.o. Ž.), ki ga je imel ves čas v posesti tožnik. Ker je zemljišče, na katerem je toženec postavil sporni del žičnate ograje od točke C do D katastrske skice, gozd, bi že iz povzetih navedb tožnika smiselno izhajalo, da je tožnik tudi gozdno zemljišče, na katerem je prišlo do motenja posesti s postavitvijo žičnate ograje, uporabljal za spravilo lesa iz gozda, ki ga je nadalje prevažal po kolovozni poti parc. št. 593/3 k.o. Ž.. Navedeno je tožnik najprej določno izpovedal zaslišan kot stranka, nato pa v tej smeri po zaslišanju toženca podal tudi določne trditve o tem, do kod je na tem delu zemljišča lahko pripeljal s traktorjem in les izvlačil z njegovo pomočjo (list. št. 161 spisa). Sodišče prve stopnje je take navedbe tožnika povsem utemeljeno dopustilo ne le iz razloga, ker načina tožnikovega izvrševanja posesti na tem delu zemljišča zaradi pomanjkljivega materialnega procesnega vodstva predhodno ni dovolj natančno razčistilo (obrazložitev prvostopne sodbe v točki 7), ampak tudi zato, ker opisane tožnikove navedbe vendarle pomenijo zgolj konkretizacijo njegovih predhodnih zatrjevanj o spravilu lesa, kot so bile omenjene že zgoraj, in ne nekaj čisto novega in drugačnega. Sprejemljiva je tudi tožnikova razlaga, da pravzaprav dejstvo, da je tudi na tem delu zemljišča vozil s traktorjem, predhodno niti ni bilo sporno.

10. Drugače od pravkar obrazloženega pa velja za pravočasnost toženčevih zatrjevanj v zvezi z zamočvirjenostjo tega terena. Tožnikovim navedbam o vožnji s traktorjem po sedaj pregrajenem delu gozdnih zemljišč se je toženec pravočasno zoperstavljal le z navedbami, da naj to ne bi bilo mogoče zaradi dreves in zaradi konfiguracije terena, pri čemer je izpostavljal zgolj njegov naklon, ne pa tudi njegove zamočvirjenosti. Slednjo je zgolj omenil v svoji strankini izpovedbi, zato tega nezatrjevanega dejstva sodišče prve stopnje povsem utemeljeno ni upoštevalo (kot je izčrpno obrazložilo v točki 20 obrazložitve). Šele v obliki pripomb na izvedensko mnenje izvedenca gozdarske stroke podana toženčeva zatrjevanja o nezmožnosti vožnje s traktorjem zaradi zamočvirjenosti terena, se tudi po mnenju sodišča druge stopnje pokažejo kot prepozna, zato jih je prvostopno sodišče v skladu s šestim odstavkom 286. člena ZPP povsem utemeljeno štelo za neupoštevna. Sodišče prve stopnje je sicer nanje (po nepotrebnem) tudi delno odgovorilo in obrazložilo, zakaj taka zatrjevanja toženca tudi niso verjetna (zadnji del obrazložitve prvostopnega sklepa v točki 16), pritožbena graja nesprejemljivosti takega (sicer nepotrebnega) prvostopnega zaključka pa ne more omajati zgoraj opisanega zaključka o pravilnosti tega dela prvostopne odločitve.

11. Pritožnikova interpretacija izvedenskega mnenja izvedenca gozdarske stroke je zavajajoča. Pritožnik namreč pravilno izpostavlja ugotovitev izvedenca, da je bilo s traktorjem mogoče zapeljati le do panja številka 8. Zanemari pa izvedenčevo nadaljnje pojasnilo, da to ni bilo to ovira, da lesa ne bi bilo mogoče spravljati vse od točke D proti točki C na katastrski skici, saj je mogoče les k traktorju potegniti s pomočjo vitla (obrazložitev prvostopne sodbe v točki 18).

12. Končno je neutemeljena tudi toženčeva pritožbena graja prvostopne dokazne ocene v zvezi z uporabo poti po parc. št. 593/3 k.o. Ž., s čimer pritožnik smiselno izpostavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišče prve stopnje je natančno obrazložilo, z izpovedbami katerih prič je bilo potrjeno po tožniku zatrjevano, da je pot po nepremičnini parc. št. 593/3 k.o. Ž. uporabljal že dalj časa, kakor tudi, zakaj je izpovedbam teh prič sledilo (njihove izpovedbe je v skladu z 8. členom ZPP preizkusilo med seboj kakor tudi v povezavi z drugimi izvedenimi dokazi in ocenilo njihovo verodostojnost - obrazložitev prvostopne sodbe v točki 10, kar sodišče druge stopnje v izogib ponavljanju v celoti povzema). Pravilnosti takega prvostopnega zaključka ne morejo omajati pavšalne pritožbene navedbe o neverodostojnosti posameznih od teh prič zaradi sorodstvenega oz. prijateljskega razmerja s tožnikom (ki ga sicer tudi sodišče prve stopnje ni spregledalo) niti izpostavljena drugačna izpovedba toženca. V pritožbi navedena priča N. M., ki naj bi izpovedovala v korist toženca, pa v obravnavani zadevi sploh ni bila zaslišana (iz zapisnika na list. št. 127 spisa tudi izhaja, da toženec ni soglašal, da bi se kot dokaz uporabil zapisnik o njenem zaslišanju v drugi zadevi med pravdnima strankama).

13. Po vsem obrazloženem je sodišče druge stopnje v delu prvostopnega sklepa, v katerem je prvostopno sodišče sledeč tožbenemu zahtevku v opis načina vzpostavitve prejšnjega posestnega stanja in prepoved nadaljnjega motenja posesti nepravilno zajelo sicer sporno, a za odločitev v obravnavani zadevi irelevantno lastništvo motenega dela nepremičnin, pritožbi ugodilo in ta del prvostopnega sklepa spremenilo tako, da je zahtevek na vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja in prepoved nadaljnjega motenja v tem delu zavrnilo. V ostalem je sodišče druge stopnje toženčevo pritožbo zavrnilo in prvostopni sklep potrdilo. Odločitev sodišča druge stopnje temelji na drugem in tretjem odstavku 365. člena ZPP v zvezi s 424. členom istega zakona.

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih toženec ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s prvim in drugim odstavkom 165. člena istega zakona).