Jedro

Sodišče prve stopnje ni imelo podlago za odločitev o tem, da je izvršilni postopek v celoti končan, ker upnica še ni bila v celoti poplačana. Iz plačila dolžnika se je lahko poplačala le delno - v skladu z določilom 313. člena ZOR so se najprej poplačali procesni in izvršilni stroški, nato zakonske zamudne obresti in del glavnice. Za preostali del glavnice bo potrebno izvršbo nadaljevati.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v 3. točki izreka razveljavi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom stroške izvršitelja odmerilo v znesku 14.305,00 SIT. Le-ti se v skladu z izpodbijanim sklepom poplačajo v breme celotnega založenega predujma 12.000,00 SIT ter dela prejetega plačila 2.305,00 SIT. Preostanek prejetega plačila (27.522,00 SIT), zmanjšanega še za stroške nakazila, je izvršitelj dolžan nakazati upnici, sicer pa je izvršilni postopek končan. Odločitev sodišča prve stopnje je po mnenju upnice napačna in neutemeljena. Sodišče je upnici s sklepom naložilo plačilo predujma v znesku 12.000,00 SIT, ki ga je upnica v celoti plačala. Izvršitelj je v rubežu od dolžnika izterjal terjatev upnice v znesku 17.827,00 SIT ter stroške v višini določenega predujma 12.000,00 SIT, skupaj torej znesek 29.827,00 SIT. Po opravljenem rubežu je sodišče izvršitelju z izpodbijanim sklepom priznalo stroške v višini 14.305,00 SIT, torej v višini, ki za 2.305,00 SIT presega tako zahtevani in plačani predujem, kakor tudi znesek, ki ga je izvršitelj ob rubežu terjal in izterjal od dolžnika. Za to razliko sodišče ni bremenilo dolžnika, kot bi sicer moralo, pač pa je zanje obremenilo in prikrajšalo upnika. Ob tem je sodišče enako brez podlage upniku naložilo v plačilo tudi stroške izvršiteljevega nakazila, ki so v sklepu neznani in nedoločeni in torej (možno) podvrženi in odvisni od izvršiteljeve lastne volje. Končni rezultat za upnika v primeru, ko je dolg od dolžnika moč v celoti izterjati, zanj ne sme pomeniti škode oziroma mu morajo biti v tem postopku povrnjeni vsi stroški, ki so mu s postopkom nastali. Zaradi vsega navedenega upnica predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Pritožba je utemeljena. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji pokaže, da je odločitev sodišča prve stopnje o tem, da je izvršilni postopek končan, materialnopravno napačna. Po podatkih spisa je sodišče prve stopnje po predlogu upnice dovolilo izvršbo zoper dolžnika na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave: 9.245,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi v višini 1.282,00 SIT ter od 23.12.1997 (vložitve predloga) dalje do plačila ter sodno odmerjenih izvršilnih stroškov v višini 7.300,00 SIT. Dolžnik mora torej upnici povrniti glavnico, obresti, kakor tudi procesne in izvršilne stroške postopka (med slednjimi, kot pravilno opozarja pritožnica, tudi stroške izvršiteljevega nakazila izterjanega zneska upnici). Po določbi 313. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Ur.l. SFRJ, št.29/78) se pri odplačilu dolga obresti in stroški vračunajo tako, da se najprej odplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica. V konkretnem primeru je dolžnik dne 06.12.2000 s plačilom v znesku 29.827,00 SIT v skladu s citirano določbo odplačal najprej stroške izvršilnega postopka v znesku 19.300,00 SIT (procesni stroški 7.300,00 SIT + izvršilni stroški 14.305,00 SIT), nato zakonske zamudne obresti do dne 06.12.2000 in končno del glavnice. Ker je zakonskih zamudnih obresti za najmanj 1.282,00 SIT, glavnice pa za 9.245,00 SIT, dolžnik upnika s plačilom 29.827,00 SIT zagotovo še ni v celoti poplačal. Po opisanem je bilo potrebno pritožbi upnice ugoditi in na podlagi določbe 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99; ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur.l. RS, št. 51/98; ZIZ) 3. točko izreka izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje razveljaviti. V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje z izvršbo na dolžnikova denarna sredstva in premičnine nadaljevati. V skladu z določbo 69. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (Ur.l. RS, št. 32/99) bo moral izvršitelj pred opravo naknadnega rubeža, da bo dobil pregled na tem, v kakšnem obsegu je rubež potrebno še opraviti, preračunati, koliko in katere stvari je treba rubiti, da bo zadostovalo za poplačilo upnikove terjatve. Obresti se izračunajo do dne, ko se opravi rubež, pri čemer lahko izvršitelj upošteva nadaljni tek obresti do predvidenega dne plačila. Temu znesku se prištejejo še procesni in izvršilni stroški, pri čemer izvršitelj upošteva stroške, ki se jih da že ugotoviti iz sklepa o izvršbi ter doda svoje stroške po tarifi in druge stroške, ki še niso določeni, ki jih sodišče ni upoštevalo (na primer stroške nakazila izterjanega zneska upnici), pa bodo po oceni izvršitelja potrebni za opravo izvršbe. Odločitev o pritožbenih stroških se v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridrži za končno odločbo.