Jedro

Okoliščina, da je upnikova zakonita zastopnica okrožna državna tožilka, ki zastopa obtožne akte na Okrožnem in na Okrajnem sodišču v Murski Soboti, ne pomeni „drugega tehtnega razloga“, ki bi utemeljeval prenos krajevne pristojnosti z Okrajnega sodišča v Murski Soboti na drugo stvarno pristojno sodišče. Zastopanje obtožnih aktov v kazenskih postopkih na pristojnem sodišču ni razlog za razumen dvom v pristranskost odločanja v izvršilnem (civilnem) postopku.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Upnikova mati A. A. in oče B. B. sta 7. 7. 2016 v pravdni zadevi Okrajnega sodišča v Murski Soboti P 173/2015 sklenila sodno poravnavo. Del vsebine te poravnave je obveznost B. B., da bo skupnima otrokoma pravdnih strank C. C. in D. D. omogočil vstop v stanovanje na naslovu Ulica 1, Murska Sobota, v časovnih terminih, dogovorjenih s poravnavo, izven teh terminov pa po predhodnem dogovoru.

2. Mladoletni D. D. je zoper dolžnika na Okrajno sodišče v Murski Soboti vložil predlog za izvršbo. Sodišču je predlagal, naj dolžniku naloži, da mu mora omogočiti vstop v stanovanje in mu za primer kršitve te obveznosti izreče denarno kazen v višini 1.500,00 EUR. Stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Murski Soboti je izdalo sklep o izvršbi1, a je tožnik zoper njega vložil ugovor, ki ga je nato sodišče prve stopnje zavrnilo2; dolžnik je tudi ta sklep izpodbijal, Višje sodišče v Mariboru pa je njegovi pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje o ugovoru razveljavilo in mu zadevo vrnilo v nov postopek3. Prvostopenjsko sodišče je ob ponovnem odločanju dolžnikovemu ugovoru ugodilo, sklep o izvršbi razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo4. Ta sklep je s pritožbo izpodbijal upnik, višje sodišče pa je njegovi pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje ponovno razveljavilo in mu zadevo vrnilo v nov postopek5. Pred ponovno odločitvijo prvostopenjskega sodišča je mladoletni upnik predlagal izločitev sodnikov Okrajnega sodišča v Murski Soboti in prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Predlog utemeljuje z okoliščino, da njegova mati in zakonita zastopnica opravlja funkcijo okrožne državne tožilke na Okrožnem državnem tožilstvu v Murski Soboti, pri čemer zastopa obtožne akte na Okrožnem in Okrajnem sodišču v Murski Soboti ter se praktično vsakodnevno pojavlja na obeh sodiščih, ki imata isti sedež; vse sodnike pozna, z večino se srečuje in druži tudi na izobraževanjih, vse to pa bi pri vsakem razumnem opazovalcu vzbudilo dvome o nepristranskosti sojenja.

3. Dolžnik je prenosu zadeve na drugo stvarno pristojno sodišče nasprotoval. Poudarja, da je med njim in zakonito zastopnico mladoletnega upnika na istem sodišču potekalo že več postopkov, pa upnikova zakonita zastopnica v nobenem ni predlagala delegacije pristojnosti. Verjame v neodvisnost sojenja na stvarno in krajevno pristojnem sodišču, saj so tamkajšnji sodniki kot profesionalci k temu zavezani.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, zlasti take, ki bi lahko vzbudile resen in upravičen dvom v objektivno nepristranskost sodišča. Izključiti je treba okoliščine, ki bi, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, lahko omajale zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh, kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi, ker bi se ustvarjal videz, da naj bi vsi sodniki danega sodišča zaradi te okoliščine ne mogli prosto odločati po svoji vesti6. 6. Okoliščina, da je upnikova zakonita zastopnica okrožna državna tožilka, ki zastopa obtožne akte na Okrožnem in na Okrajnem sodišču v Murski Soboti, ne pomeni „drugega tehtnega razloga“, ki bi utemeljeval prenos krajevne pristojnosti z Okrajnega sodišča v Murski Soboti na drugo stvarno pristojno sodišče. Zastopanje obtožnih aktov v kazenskih postopkih na pristojnem sodišču ni razlog za razumen dvom v pristranskost odločanja v izvršilnem (civilnem) postopku. Vrhovno sodišče pritrjuje stališču dolžnika, da mora sodnik vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe in da mora biti sposoben objektivnega odločanja v vseh sporih, tudi v tistih, katerih stranke pozna7. 7. Za zagotovitev nepristranskosti sojenja v konkretnem primeru torej delegacija pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče ni potrebno ter je Vrhovno sodišču upnikov predlog zavrnilo. O predlogu za izločitev posameznih sodnikov pa bo moral odločiti predsednik sodišča (prvi odstavek 73. člena ZPP).

1 Sklep opr. št. 0226 I 701/2016-9 z dne 5. 1. 2017. 2 Sklep I 701/2016-15 z dne 5. 4. 2017. 3 Sklep Višjega sodišča v Mariboru I Ip 559/2017 z dne 27. 9. 2017. 4 Sklep Okrajnega sodišča v Murski Soboti I 701/2016-24 z dne 1. 12. 2017. 5 Sklep Višjega sodišča v Mariboru I Ip 65/2018 z dne 14. 3. 2018. 6 Primerjaj sklepa I R 50/2018 z dne 18. 4. 2018 in III R 24/2011 z dne 10. 11. 2011. 7 Glej sklepa I R 98/2012 z dne 14. 6. 2012 in I R 50/2018 z dne 18. 4. 2018.