Jedro

Komunalni prispevek se določi na podlagi programa opremljanja glede na površino in opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno opremo ter glede na neto tlorisno površino objekta in njegovo namembnost oziroma glede na izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo (prvi odstavek 82. člena ZPNačrt).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je občinska uprava Občine Mirna Peč tožeči stranki odmerila komunalni prispevek v višini 2.525,38 EUR za priključitev na komunalno opremo (javni vodovod) na zemljišču s parc. št. 2558/4 k. o. ... (1. točka izreka) in ji naložila plačilo na račun, naveden v 2. točki izreka. S 3. točko izreka je določila način valorizacije, če tožeča stranka komunalnega prispevka ne plača v 30. dneh po izdaji te odločbe. V obrazložitvi se sklicuje na 79., 80. in 82. člen Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 – v nadaljevanju ZPNačrt) in na podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka, ki jih je Občina Mirna Peč sprejela z Odlokom o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za javni vodovod na Poljanski Gori (Uradni list RS, št. 98/09 – v nadaljevanju Odlok). Komunalni prispevek je določila na podlagi načina, določenega v 13. členu Odloka in ob upoštevanju podatkov o površini parcele in neto tlorisne površine objekta, preračunanih obračunskih stroškov na enoto mere, določenih v 10. členu Odloka, deleža parcele in deleža neto tlorisne površine objekta, določenih v 15. členu Odloka in faktorja dejavnosti iz 14. člena Odloka.

Župan je pritožbo zavrnil, ker je ugotovil, da odločitev občinske uprave temelji na določbah ZPNačrt ter Odloka, in ker tudi pravila postopka niso bila kršena.

Tožeča stranka se z navedeno odločitvijo o odmeri komunalnega prispevka ne strinja. Meni, da višina komunalnega prispevka ni izračunana pravilno, saj naj bi sosed za večjo hišo in več zemljišča plačal manj. Navaja, da odmerjenega zneska s pokojnino, ki jo prejema, ne zmore plačati in da ji je bilo pred izdajo odločbe rečeno, da bo plačala približno 1.500,00 EUR. Ne zdi se ji razumno, da voda v času 21. stoletja ni zagotovljena in da jo mora voziti. Visoke stroške izgradnje vodovoda pa vidi v dvojnem kopanju in dvakratnem polaganju cevi. Od sodišča pričakuje, da bo odmerjeni znesek zmanjšalo vsaj na polovico. V dopolnitvi tožbe, ki jo je sodišče prejelo 13. 10. 2010, tožeča stranka navaja, da izpodbija preveliko odmero komunalnega prispevka v znesku 2.525,38 EUR in da edino ona nima vodovoda. Tudi v vlogi, ki jo je Upravno sodišče prejelo 15. 11. 2010, tožeča stranka navaja, da je stara 73 let in da je edina na Poljanah pri Mirni Peči, ki nima vodovoda, kljub temu, da se že osem let bori zanj in da je voda vir življenja.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravne spise, ki se nanašajo na obravnavano zadevo, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Tožeča stranka v tožbi izraža predvsem nestrinjanje z višino odmerjenega komunalnega prispevka. Prvostopenjski upravni organ je komunalni prispevek odmeril na podlagi podatkov, ki jih je dala tožeča stranka sama, čeprav je odločbo izdal po uradni dolžnosti. Tožeča stranka v tožbi uporabi teh podatkov ne nasprotuje. Podatki o površini parcele, neto tlorisni površini objekta in vrsti objekta, ki so bili podlaga za odmero komunalnega prispevka, torej niso sporni. Zato je sodišče štelo, da tožeča stranka s tožbenimi navedbami izpodbijani odločitvi očita napačno uporabo materialnega prava.

Po prvem odstavku 77. člena ZPNačrt je dolžnost občine, da zagotavlja gradnjo komunalne opreme, pri čemer se ta financira iz komunalnega prispevka, proračuna občine, proračuna države in iz drugih virov (drugi odstavek istega člena). Zato je občina upravičena do povrnitve dela stroškov opremljanja zemljišč, ki ga zavezanec, to je investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo ali ki povečuje neto tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost (80. člen ZPNačrt), plača občini (prvi odstavek 79. člena ZPNačrt). Komunalni prispevek se določi na podlagi programa opremljanja glede na površino in opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno opremo ter glede na neto tlorisno površino objekta in njegovo namembnost oziroma glede na izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo (prvi odstavek 82. člena ZPNačrt). Na podlagi petega odstavka 75. člena je Vlada Republike Slovenije izdala Uredbo o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 80/07 – v nadaljevanju Uredba). Na podlagi drugega odstavka 82. člena ZPNačrt je bil izdan Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/07 – v nadaljevanju Pravilnik). Občina lahko na podlagi tretjega odstavka 82. člena predpiše podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka.

V obravnavani zadevi je bil komunalni prispevek odmerjen v skladu z Odlokom, ki je bil izdan na podlagi 74., 79. člena in prej navedenih določb ZPNačrt, 17. člena Uredbe ter 5., 6. in 7. člena Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka. Tožnica v tožbi ne navaja, da izpodbijana odločba ne bi upoštevala določb ZPNačrt, Uredbe, Pravilnika in Odloka, sodišče pa ugotavlja, da odmera komunalnega prispevka temelji na načinu, ki ga določa Odlok v 13. členu in je enak načinu, ki ga določa tudi Pravilnik v 6. členu. Pri tem izračunu je bila upoštevana površina tožničine parcele 111,56 m2, neto tlorisna površina objekta 78,80 m2 ter preračunani obračunski strošek na m2 parcele (25,90 EUR/m2) in preračunani strošek na m2 tlorisne površine (27,43 EUR/m2), kot sta določena v 10. členu Odloka. Glede na 15. člen Odloka je bilo upoštevano, da sta delež parcele in delež neto tlorisne površine 0,5 (0,5 + 0,5 = 1). Faktor dejavnosti je bil v skladu s 14. členom Odloka upoštevan v vrednosti 1, ker bi bil nižji faktor dejavnosti 0,7 lahko upoštevan le, če bi šlo za eno izmed stavb, ki jih navaja navedeni člen Odloka. Glede na tožbene navedbe sodišče pojasnjuje, da finančne možnosti zavezancev za plačilo komunalnega prispevka na višino komunalnega prispevka ne morejo vplivati, saj Odlok ne predpisuje oprostitev plačila komunalnega prispevka, v skladu s 16. členom Odloka pa je možno brezobrestno obročno odplačevanje komunalnega prispevka.

Višina komunalnega prispevka je torej v obravnavanem primeru odmerjena pravilno in v skladu z 82. členom ZPNačrt. Zato na drugačno presojo ne morejo vplivati tožničine pavšalne in z ničimer izkazane trditve, da mora sosed plačati bistveno manj za večjo hišo. Na pravilnost in zakonitost pa ne morejo vplivati niti tožničine ocene o smotrnosti načina izgradnje komunalne infrastrukture, saj način zagotavljanja komunalne infrastrukture ni predmet postopka odmere komunalnega prispevka.

V preostalem se sodišče, da ne bi prišlo do ponavljanja, sklicuje na razloge obeh upravnih organov v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – v nadaljevanju ZUS-1).

Ker je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, je sodišče tožbo na podlagi prvega dostavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnico in toženko ni sporno (prvi odstavek 59.lena ZUS-1).