- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL Sklep I Cp 864/2020
ECLI:SI:VSLJ:2020:I.CP.864.2020 Civilni oddelek
Povzetek
- Uspeh v pravdi in odmerjanje stroškov postopkaSodna praksa obravnava vprašanje, kako se ovrednoti uspeh strank v pravdi, zlasti v odškodninskih sporih, ter ali je mogoče stroške postopka odmeriti ločeno po temelju in po višini.
- Kriterij uspeha strank v pravdiSodba se ukvarja s kriterijem uspeha strank v pravdi glede na izid odločitve o glavnem zahtevku in obravnava, ali je v konkretnem primeru mogoče uporabiti izjemo pri odmerjanju stroškov.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Teorija in sodna praksa sicer dopuščata vrednotenje uspeha v pravdi ločeno po temelju in po višini, vendar tak način sodna praksa dopušča izjemoma v odškodninskih sporih v primerih, ko se zaradi ugotavljanja temelja nastali znatni pravdni stroški (npr. ogled, postavitev izvedenca).
Izrek
Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (stroškovni izrek) potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo delno ugodilo tožbenemu zahtevku in toženi stranki naložilo plačilo zneska 3.318,55 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 12. 2016 (I. točka izreka). V presežku, za znesek 4.939,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 12. 2016, je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Toženi stranki je še naložilo plačilo pravdnih stroškov v višini 428,28 EUR s pp (III. točka izreka).
2. Zoper stroškovno odločitev sodbe se je pravočasno pritožila tožeča stranka. Meni, da bi moralo sodišče stroške postopka odmeriti po metodi, po kateri se uspeh strank ovrednoti ločeno po temelju in po višini, končni uspeh pa je rezultat izračuna aritmetične sredine obeh delnih rezultatov. V obravnavanem primeru je bil namreč od samega začetka sporen temelj tožbenega zahtevka, ki mu je tožena stranka ugovarjala v vseh vlogah, vključno z odgovorom na tožbo. V zvezi s temeljem postopka je tekel tudi obsežen dokazni postopek. Glavna obravnava, ki je bila 13. 9. 2018, je trajala 2 uri in 55 minut in je bila v celoti namenjena dokazovanju temelja tožbenega zahtevka. Tožeča stranka zato meni, da je v konkretnem primeru uspela v 70%, tožena pa v 30%. Predlaga, da sodišče druge stopnje prvostopenjsko sodbo v izpodbijanem delu ustrezno spremeni.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Tožena stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.
5. Kot temeljno merilo, kdo v končni posledici nosi stroške postopka, je predviden kriterij uspeha strank v pravdi glede na izid odločitve o glavnem zahtevku (154. člen ZPP). Pravilo, da je dolžnost povrnitve pravdnih stroškov odvisna od uspeha v pravdi se uporablja tudi, če stranka v pravdi deloma uspe. Teorija in sodna praksa sicer dopuščata vrednotenje uspeha v pravdi ločeno po temelju in po višini, vendar tak način sodna praksa dopušča izjemoma v odškodninskih sporih v primerih, ko se zaradi ugotavljanja temelja nastali znatni pravdni stroški (npr. ogled, postavitev izvedenca)1. V konkretnem primeru se je s pomočjo izvedenca ugotavljala le višina tožbenega zahtevka. Ugotavljanja temelja zahtevka na naroku, pa čeprav ta traja 2 uri in 55 minut, za navedeno izjemo ne zadošča. 6. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu (stroškovna odločitev) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
1 Glej Nina Betteto; Pravdni postopek, Uradni list RS, GV Založba, 2006, 2. knjiga, stran 31.