Jedro

Odločitev temelji na prepričljivi in celoviti dokazni oceni prvostopnega sodišča, sprejeti na podlagi presoje ne le razpoložljive spisovne dokumentacije, temveč tudi izpovedi sedaj pritožnice, predvsem pa se opira na ocene v ustno podanem izvedenskem mnenju v nepravdnem postopku določene sodne izvedenke. Ta je opravila pregled zadržane in pregledala medicinsko dokumentacijo PBV; njeno mnenje strokovnjaka z medicinskim znanjem predstavlja objektiviziran dokaz in nanj niti med postopkom na prvi stopnji niti v pritožbi ni podanih nobenih pripomb.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se A. A., rojeno ..., zadrži v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice Vojnik za dobo treh tednov, šteto od 1. 8. 2024 dalje.

2.Proti sklepu se pravočasno pritožuje zadržana oseba (v nadaljevanju tudi pritožnica), ki vlaga laično pritožbo, brez navedbe pritožbenih razlogov. V pritožbi izraža nestrinjanje s sprejeto odločitvijo prvostopnega sodišča, že zaradi svojih bolezenskih stanj, saj bi v času pridržanja morala na zdravniški pregled, po zdravila... Navaja, da ni bila zadosti slišana, in še, da je sedaj v bistveno slabšem zdravstvenem stanju.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče najprej izpostavlja, da se v skladu s 1. in 2. odstavkom 350. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP, ki se smiselno uporablja v nepravdnem postopku v skladu z 42. členom ZNP-1 in v zvezi s 1. odstavkom 30. člena ZDZdr, sklep sodišča prve stopnje preizkusi v delu, ki se pritožbeno izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v pritožbi navedeni, pri tem pa pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., deloma 11. ter iz 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Že sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pojasnilo,1 da zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve zadržanega pomeni močan poseg v človekove z Ustavo RS (Ustava) varovane pravice, to je v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave), v pravico do varstva duševne integritete (35. člen Ustave) ter v pravico do prostovoljnega zdravljenja (51. člen Ustave). Zato je, kadar je takšen poseg nujno potreben, bodisi zaradi zavarovanja drugih oseb bodisi zaradi varstva osebe same (ogrožanje življenja, zdravja, povzročanje premoženjske škode), ki (nujno) potrebuje zdravljenje, zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve osebe dopustno le pod zakonsko določenimi pogoji in z omejitvijo trajanja na najkrajši možni čas. Predmet pritožbenega obravnavanja je tako obstoj zakonskih pogojev, ki jim pritožnica v obravnavanem primeru s pritožbenimi navedbami smiselno nasprotuje, čeprav konkretizirano ne uveljavlja nobenih razlogov, s katerimi bi jih izpodbijala (niti glede pogojev zadržanja niti glede izrečenega časa zadržanja). Pritožbeno sodišče, upoštevaje določbo 53. člena ZDZdr, ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ki ga je najprej povzelo v točki 3 svoje obrazložitve in nato v nadaljnji obrazložitvi tudi presojalo kumulativno izpolnjenost zakonskih pogojev, ki morajo biti podani za takšen način zdravljenja, katere določa prvi odstavek 39. člena citiranega zakona, in ki so:

-če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim,

-če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, in

-če navedenih vzrokov in ogrožanja iz predhodnih alinej ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).

5.Pritožnica z golim nestrinjanjem z odločitvijo, ob tem, ko ne zanika v sklepu vsebovanih zaključkov, temelječih na podlagi izvedenega dokaznega postopka, o obstoju resne duševne motnje - nezdravljene dolgoletne psihotične motnje, ne more uspešno izpodbiti pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa. Z ničemer ne omaje zaključkov o posledično moteni presoji realnosti in sposobnosti obvladovanja ravnanja, kar ji povzroča okrnjeno realitetno kontrolo, počutje ogroženosti v domačem okolju in možno precejšnjo nepredvidljivost pod vplivom psihotičnih vsebin, s čimer je njeno zdravje (v povezavi z delovanjem v stiski s precejšnjim upadom funkcioniranja in vprašljivo sposobnostjo pravilnega in rednega jemanja farmako-terapije obstaja življenjska ogroženost zaradi resnih pridruženih somatskih bolezni) hudo ogroženo, celo življenje zaradi izražene suicidalnosti. Do ugotovljenih okoliščin se je prvostopno sodišče izčrpno opredelilo in zaključke strnilo v točkah 12 do 13 obrazložitve; pritožbeno sodišče slednjim pritrjuje in se jim pridružuje.

6.Sodišče druge stopnje ponavlja tudi pravilnost zaključka, temelječega na strokovnem izvedenskem mnenju, da zadržana v tej fazi bolezni potrebuje zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice in zaradi dolgoletne nezdravljenosti ter potrebnega stalnega nadzora nad rednim in pravilnim delovanjem terapije, ob dejstvu, da sicer živi sama, vzrokov ogrožanja ni mogoče odpraviti z drugimi milejšimi oblikami pomoči. Zaključkov, temelječih v prvi vrsti na strokovnih ugotovitvah, ki sodijo v domeno medicinske stroke, pritožnica, ki je sicer na naroku bila zaslišana, pri čemer se je sodišče do njene izpovedi tudi opredelilo (v točkah 8 in 13 obrazložitve), ne more izpodbiti z golimi in subjektiviziranimi trditvami o sedaj še slabšem zdravstvenem stanju niti z grajo o premajhni lastni slišanosti. Izpodbijana odločitev temelji na prepričljivi in celoviti dokazni oceni prvostopnega sodišča, sprejeti na podlagi presoje ne le razpoložljive spisovne dokumentacije (obvestilo in zapisnik ob sprejemu v PBV z dne 1. 8. 2024 s povzetkom iz Birpisa in izvidom Psihiatrične ambulante ZD Velenje iz leta 2023, anamneza z dne 2. 8. 2024, odgovor PP Velenje z dne 2. 8. 2024, poročilo CSD Savinjsko - Šaleška z dne 2. 8. 2024), temveč tudi izpovedi sedaj pritožnice, predvsem pa se opira na ocene v ustno podanem izvedenskem mnenju v nepravdnem postopku določene sodne izvedenke. Ta je opravila pregled zadržane in pregledala medicinsko dokumentacijo PBV; njeno mnenje strokovnjaka z medicinskim znanjem predstavlja objektiviziran dokaz in nanj niti med postopkom na prvi stopnji niti v pritožbi ni podanih nobenih pripomb.

7.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožbeni razlogi, ki jih uveljavlja zadržana, niso utemeljeni. Ker obenem ni našlo razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (določba drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366.členom ZPP in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr ter 42. členom ZNP-1), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (druga točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZDZdr in 42. členom ZNP-1). Pritožbeno sodišče glede trditev, da bi zadržana v tem obdobju morala na zdravniški pregled in po zdravila, dodaja, da ne vidi razloga, da za to ne bi bilo poskrbljeno tekom samega zadržanja.

-------------------------------

1Točka 3 obrazložitve.