- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep II Cp 872/2013
ECLI:SI:VSLJ:2013:II.CP.872.2013 Civilni oddelek
Povzetek
- Dedovanje po umrli osebiAli lahko v sklepu o zapuščini nastopa oseba, ki je že umrla?
- Pravice dedičevKako se obravnavajo pravice dedičev, ko eden od dedičev umre po zapustniku?
- Dopolnitev sklepa o dedovanjuKako se lahko dopolni sklep o dedovanju, da se upoštevajo pravice dedičev?
- Pravica do dedovanjaKdo lahko postane dedič in kakšne so posledice, če dedič umre pred izdajo sklepa o dedovanju?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
V sklepu o zapuščini ne more biti oseba, ki je že umrla.
Izrek
I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep pod II. prvi stavek dopolni tako, da pravilno glasi: ?Za dediče na podlagi oporočnega in zakonitega dedovanja v zvezi s sklepom o dedovanju Okrajnega sodišča v Litiji, opr. št. D 141/2012, z dne 4.10.2012 Vi. B., do 6/7 zapuščine, M. B., do 1/7 zapuščine.
II. V preostalem delu se pritožba zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o dedovanju po pok. M. F. P., ki je umrl 2.4.2012. Ker je zapustnik naredil oporoko, je ugotovilo, da je edina dedinja po oporoki in zakonu zapustnikova vdova A. P.. A. P. je tudi sprejela zapuščino. Ker pa je A. P. umrla po zapustniku in ko je že sprejela zapuščino, je sodišče prve stopnje izdalo sklep o dedovanju, opr. št. D 141/2012 z dne 4.10.2012 in ugotovilo, da sta zakonita dediča po A. brat V. B. do 6/7 zapuščine, in nečak M. B. do 1/7 zapuščine. Sodišče prve stopnje je kot dediča zato tudi v zadevi zapustnika M. F. P. razglasilo za dediča V. B. do 6/7 zapuščine in M. B. do 1/7 iz zapuščine.
2. Sklep o dedovanju je vročilo vsem dedičem in sklep je postal pravnomočen 23.11.2012. 3. V. B. je 24.1.2013 vložil po določbi 173. člena Zakona o dedovanju poziv za spremembo izpodbijanega sklepa. Predlaga, da se sklep popravi tako, da se zapiše, da je sam dedič po sestri A. P. in ne po svaku, saj gre za veliko razliko pri obračunavanju davkov. Če sodišče ne bo ugodilo temu predlogu, pa vlaga tudi pritožbo (list. št. 42).
4. Sodišče prve stopnje ni odločilo o tem predlogu, ampak je v skladu z določbo 173. člena ZD pritožbo poslalo v obravnavanje pritožbenemu sodišču (list. št. 51).
5. Pritožba je delno utemeljena.
6. Pritožbe sodišče je omejilo obseg možnega preizkusa, saj gre za pravnomočen sklep o dedovanju. Po 173. členu sodišče druge stopnje odloča samo o pritožbah, ki so bile vročene pravočasno; upošteva pa lahko tudi pritožbo, da ni bila vložena pravočasno, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep. Iz spisa in iz zemljiške knjige kot javne knjige izhaja, da sta oba sklepa o dedovanju (zapustnika M. F. P. in zapustnice A. P.) izvršena v zemljiški knjigi.
7. Tako ni mogoče posegati v oba sklepa tako, da bi bile prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep.
8. Določba 125. člena ZD določa, da je dedič lahko samo tisti, ki je živ ob uvedbi dedovanja. Fizična oseba lahko postane dedič samo, če je ob času smrti zapustnika živa oziroma, če še živi (prim. Z. K., Dedno pravo, Ul. RS, Ljubljana 1991, stran 45). To pomeni, da je bila A. P. dedinja po pokojnem možu, saj ga je preživela. Dediščino je tudi sprejela. Vendar je do izdaje sklepa o dedovanju umrla (29.6.2012). Sodišče prve stopnje je ravnalo sicer pravilno, ko ni določilo za dedinjo osebe, ki je v trenutku izdaje sklepa ni bila več živa. V pravni teoriji in sodni praksi je v takem položaju sprejeto stališče, da ne more biti v sklepu o zapuščini oseba, ki je že umrla. Sodišče prve stopnje se je v taki procesni situaciji odločilo, da najprej odloči o zapuščini po umrli dedinji, A. P.. Zato ni moglo kot dediča po M. F. P. zapisati ime dedinje A. P.. Sodišče bi lahko oziroma stranke bi lahko predlagale ali bi se v tem primeru pritožile, da bi namesto izdaje sklepa o dedovanju po A. P., ustanovilo t.i. dedno pravico zanjo in nato to pravico preneslo v zapuščino po A. P. in bi določilo dediče. Vendar tudi način, katerega je izbralo sodišče prve stopnje, ni materialnopravno zmoten.
9. Ker pa ima pritožba prav, da sta dediča po A. pritožnik in M. B. je bilo treba izpodbijani sklep o dedovanju dopolniti tako, da se vidi, da je ta odločitev v zvezi z dedno pravico oziroma zapuščino po vmes umrli dedinji A. P.. Pritožbeno sodišče oziroma zapuščinsko sodišče lahko v dani situaciji po določbi 173. člena ZD poseže le tako, kot je v izreku, saj bi ji sicer vse ostalo pomenilo poseganje v pravnomočni sklep o dedovanju, kar presega določbo 173. člena ZD. Če so stranke menile, da bi bilo mogoče ubrati drugo pot, bi to moralo pravočasno predlagati oziroma se pritožiti nad sklep o dedovanju tako po zapustnici A. P. kot v tem primeru.
10. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi 358. člena v zvezi s 365. členom ZPP in 163. člena ZD.