Jedro

Tožnik izvedenstva ni opravil v okviru dela na fakulteti in tudi ni šlo za znanstveno delo, temveč je za izdelavo izvedenskega mnenja v sodnem postopku potreboval soglasje ministra, saj je za pripravo mnenja uporabil enaka oziroma podobna znanja, kot jih uporablja pri svojem delu, delo pa je opravil za drug organ (sodišče), za opravljeno delo pa je prejel tudi plačilo (drugi odstavek 91. člena ZObr). Opravljanje dela v gospodarskih družbah ali opravljanje enakih oziroma podobnih del pri drugem organu ali organizaciji, brez pisnega dovoljenja ministra, razen za delo, za katero po tem zakonu dovoljenje ni potrebno, predstavlja kršitev vojaške discipline po 13. točki tretjega odstavka 57. člena ZObr. Ker je tožnik storil lažjo kršitev vojaške discipline po citiranem določilu, se mu je pravilno izrekel disciplinski ukrep javni opomin pred enoto po prvem odstavku 58. člena ZObr.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, da se kot nezakoniti odpravita odločbi tožene stranke z dne 25. 4. 2016 in Disciplinske komisije z dne 23. 5. 2016 (I. točka izreka). Zavrnilo je tudi podredni tožbeni zahtevek, da se kot nezakoniti razveljavita odločbi tožene stranke z dne 25. 4. 2016 in disciplinske komisije z dne 23. 5. 2016 (II. točka izreka). Tožniku je naložilo, da sam krije svoje stroške postopka in je toženi stranki dolžan povrniti pravdne stroške v višini 210,68 EUR, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

2. Zoper navedeno sodbo vlaga tožnik pravočasno pritožbo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podredno pa, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da iz izpodbijane sodbe ne izhaja, kdaj natančno naj bi tožnik izvedensko mnenje izdelal, temveč le kdaj ga je poslal. Meni, da sodišče ni ugotavljalo, kdaj je bilo izvedensko mnenje izdelano in je zato dejansko stanje v tem delu ostalo neugotovljeno, sodba pa tudi nima razlogov o tem odločilnem dejstvu, zato se ne more preizkusiti. V disciplinskem postopku se ga je spoznalo za odgovornega za kršitev, ki naj bi jo storil meseca junija 2015 skupaj z A.A. zaradi izdelave mnenja in ne zaradi pošiljanja mnenja sodišču dne 24. 6. 2015. Zatrjuje, da je zmotno ugotovljeno dejansko stanje glede trenutka seznanitve načelnika Generalštaba Slovenske vojske (GŠSV). Sodba ima razloge o tem, kdaj se je s kršitvijo seznanil B.B., ne pa, kdaj se je s kršitvijo seznanil C.C.. Meni, da je dokazni postopek pokazal, da je bil C.C. že konec maja 2015 seznanjen, da je tožnik prevzel izvedenstvo, ki ga C.C. ni mogel prevzeti zaradi drugih obveznosti. Sklicuje se na tretji odstavek 2. člena Pravilnika o delih, ki jih delavci na obrambnem področju ne smejo opravljati, iz katerega naj bi izhajalo, da je potrebno soglasje pridobiti pred pričetkom dela in ne po končanem delu, kot to zmotno izhaja iz sodbe sodišča prve stopnje. Navaja, da je bil C.C. v času od 18. 5. 2015 do 21. 5. 2015 v funkciji načelnika GŠSV, saj je bil B.B. službeno odsoten v tujini. Ravno v tem času pa je bil C.C. s strani Okrožnega sodišča v D. seznanjen, da bo delo izvedenca opravljal tožnik, kar mu je tožnik v telefonskem pogovoru povedal. Iz elektronskega sporočila z dne 19. 5. 2015 namreč izhaja, da je sodni senat Okrožnega sodišča v D. že dne 23. 4. 2015 sprejel sklep, da se kot izvedenca za vojaško taktiko pritegne tožnik, kar bi sodišče moralo upoštevati pri ugotavljanju trenutka izvrševanja disciplinske kršitve in posledično ugotavljanje teka zastaralnih rokov. Disciplinski postopek je bil uveden z dne 17. 12. 2015 in je takrat po mnenju pritožbe že potekel rok za začetek disciplinskega postopka po 9. točki 57. člena ZObr. Disciplinski postopek je bil zaključen z dnem 23. 5. 2016 oziroma z dnem 27. 5. 2016 in takrat je že potekel rok iz 10. točke 57. člena ZObr za vodenje disciplinskega postopka. Nasprotuje tudi dokazni oceni sodišča prve stopnje, da izvedensko mnenje ni znanstveno delo. Meni, da je delo izvedenca znanstveno delo, saj uporablja znanstvene metode zbiranja in obdelave podatkov in vsebina konkretnega izvedenskega dela pri izdelavi strokovnega mnenja je "taktična študija" delovanja enote ... in je po vsebini znanstveno-strokovna študija, ki je temeljila na proučevanju gradiva. Meni, da sodišče ni gospodarska družba, temveč državni organ, pristojen za izvajanje sodne oblasti in za izvrševanje sodnih odločb. Dokazni postopek je pokazal, da je tožnik pripravil izvedensko delo za potrebe sodišča. Kot habilitiran profesor sodeluje s Fakulteto E. in deluje na pedagoškem področju ne samo z vednostjo in soglasjem tožene stranke, temveč v skladu s pogodbenimi obveznostmi in ukazi. Predmetno izvedensko mnenje je zato mogoče šteti kot delo, ki ga je tožnik opravljal na podlagi dogovora SV in Fakultete E. in da za izdelavo strokovnega mnenja ni bil imenovan kot pripadnik SV ampak kot habilitiran predavatelj za vojaško taktiko na Fakulteti E.. Zmotno je sodišče prve stopnje ugotovilo, da na zakonitost odločbe ne vpliva razlika med izrekom, ki je bil podan na zapisnik in izrekom v pisni odločbi in da v konkretnem primeru ne gre le za drugače obrnjene besede, temveč za popolnoma drugo vsebino, še posebej zato, ker A.A. ni bil spoznan za odgovornega za prekršek. Prav tako meni, da je bil disciplinski postopek nezakonit, ker ga ni vodila za to pristojna oseba, saj se je polkovnik F.F. med vodenjem postopka posvetoval s pravnim svetovalcem, kar je po mnenju pritožbe nezakonito.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, popolno in pravilno je ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje soglaša tudi pritožbeno sodišče. 5. Ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo uveljavlja pritožba, saj izpodbijana sodba vsebuje jasne razloge o vseh odločilnih dejstvih, med njimi pa tudi ni nikakršnih nasprotij, niti niso v nasprotju z izrekom, zato je pritožbeno sodišče sodbo lahko preizkusilo. Sodišče prve stopnje je navedlo razloge, zakaj je štelo, da ni potekel zastaralni rok za začetek in vodenje disciplinskega postopka, zakaj je štelo, da je potrebno soglasje ministra pri izdelavi izvedenskega mnenja, zakaj je štelo, da izvedensko mnenje ne izpolnjuje kriterijev znanstvenega dela, zakaj je štelo, da tožnik ni opravljal dela v okviru Fakultete E., temveč kot uslužbenec tožene stranke, prav tako pa tudi ali se razglašeni izrek ujema z zapisom v izreku o disciplinski odgovornosti. Opredelilo pa se je tudi do zatrjevanja tožnika, da bi moral biti polkovnik F.F. izločen iz disciplinskega postopka. Iz pritožbenih navedb izhaja, da se tožnik ne strinja z uporabo materialnega prava in z ugotovljenim dejanskim stanjem v zvezi s temi vprašanji. To pa ne predstavlja pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja: - da je tožnik izdelal sodno izvedensko mnenje z dne 24. 6. 2015 v kazenskem postopku, ki je potekal pred okrožnim sodiščem v D. in zanj ni imel pisnega soglasja ministra; - da je bil zoper tožnika s sklepom z dne 17. 12. 2015 uveden disciplinski postopek; - da je bil v disciplinskem postopku tožnik z odločbo z dne 25. 4. 2016 spoznan za odgovornega težje kršitve vojaške discipline, ker je v mesecu juniju 2015 brez pisnega soglasja ministra izdelal in podal izvedensko mnenje, ki se je nanašalo na odgovornost posameznikov v osamosvojitveni vojni s poudarkom na bojih G., in s tem kršil vojaško disciplino po 13. točki 4. odstavka 57. člena Zakona o obrambi (ZObr; Ur. l. RS, št. 82/94 in nadalj.), zato mu je bil izrečen javni opomin pred enoto; - da je tožnik zoper odločbo tožene stranke vložil ugovor, ki je bil z odločbo disciplinske komisije z dne 23. 5. 2016, zavrnjen kot neutemeljen.

7. Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da je uvedba in vodenje disciplinskega postopka zastaralo. Zastaranje disciplinskega postopka je urejeno v 57. členu ZObr tako, da začetek disciplinskega postopka zastara po treh mesecih od dneva, ko se je izvedelo za kršitev vojaške discipline in storilca ter da začetek disciplinskega postopka zastara v vsakem primeru po šestih mesecih od dneva, ko je bila kršitev storjena (deveti odstavek). Vodenje disciplinskega postopka pa zastara po šestih mesecih od dneva, ko se je izvedelo za kršitev vojaške discipline in storilca, pri čemer se všteva tudi čas iz prejšnjega odstavka, ter da vodenje disciplinskega postopka zastara v vsakem primeru po enem letu od dneva, ko je kršitev storjena (deseti odstavek).

8. Zgrešeno je pritožbeno zatrjevanje, da iz izpodbijane sodbe ne izhaja, kdaj natančno naj bi tožnik izvedensko mnenje izdelal, temveč le, kdaj ga je sodišču posredoval. Sodišče prve stopnje je izrecno ugotovilo, da je bil tožnik z odredbo Okrožnega sodišča v D. z dne 25. 5. 2015 imenovan za sodnega izvedenca, kršitev pa je storil 24. 6. 2015, ko je sodišču prve stopnje posredoval izdelano izvedensko mnenje (torej svoj izvid in mnenje) in je le-ta datum odločilen, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, to pa tudi ustrezno obrazložilo (točke 8 do 11 obrazložitve sodbe).

9. Neutemeljeno pritožba uveljavlja, da je C.C. maja 2015 kot namestnik načelnika GŠSV obvestil načelnika GŠSV B.B. o izvedenstvu tožnika. Za začetek teka zastaralnega roka je pomemben trenutek, ko je za kršitev in storilca izvedel tisti, ki je po zakonu upravičen odločati o disciplinskem postopku, to pa je načelnik GŠSV B.B. (sedmi odstavek 57. člena ZObr). Tožnik je bil za izvedenca imenovan z odredbo Okrožnega sodišča v D. z dne 25. 5. 2015 in kršitev je storil dne 24. 6. 2015, ko je sodišču posredoval izdelano izvedensko mnenje brez predhodno pridobljenega soglasja ministra. Pred tem datumom se torej načelnik GŠSV s to kršitvijo ni mogel seznaniti, saj je tožnik še ni storil. Zgolj z imenovanjem tožnika za izvedenca (z odredbo sodišča) še ni bila storjena kršitev, ki se je tožniku očitala, kot zmotno zatrjuje pritožba. Načelnik GŠSV B.B. je namreč izpovedal, da ga C.C. o izvedenstvu tožnika ni nikoli obvestil, enako je izpovedal tudi C.C.. Iz medijev (časopis H. z dne 23. 11. 2015) je izvedel, da sta tožnik in A.A. izdelala strokovno izvedensko mnenje, ki se je nanašalo na odgovornost posameznikov v osamosvojitveni vojni. Takrat ni vedel, ali gre za sum kršitve vojaške discipline, zato je 24. 11. 2015 imenoval tričlansko komisijo za razjasnitev okoliščin v zvezi z angažiranjem pripadnikov Slovenske vojske z nalogo, da ugotovi, ali sta tožnik in A.A. potrebovala soglasje za izdelavo izvedenskega mnenja in v kolikor sta ga potrebovala, ali sta zanj zaprosila. Dne 27. 11. 2015 je prejel poročilo skupine, ki je ugotovila, da bi tožnik in A.A. za izdelavo izvedenskega mnenja za sodišče potrebovala soglasje ministra, vendar ga nista imela, zato se je odločil za uvedbo disciplinskega postopka zoper oba delavca. Postopek zoper tožnika je bil začet dne 17. 12. 2015 s sklepom o uvedbi disciplinskega postopka, kar je v trimesečnem roku iz 9. odstavka 57. člena ZObr in 6-mesečnem roku iz 10. odstavka 57. člena ZObr1. Odločbi o disciplinski odgovornosti tožnika sta bili izdani dne 25. 4. 2016 in 23. 5. 2016, kar je znotraj enoletnega roka od dneva storjene kršitve2, v katerem zastara vodenje disciplinskega postopka. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da disciplinski postopek zoper tožnika ni zastaral. 10. Neutemeljena je pritožbena navedba, da soglasja ministra tožnik ni potreboval, ker je šlo pri izdelavi za izvedensko mnenje, ki izpolnjuje vse kriterije znanstvenega dela. Tožnik je izdelal izvedensko mnenje za potrebe kazenskega postopka na podlagi odredbe Okrožnega sodišča v D.. Pravilno je razlogovanje sodišča prve stopnje, da priprava izvedenskega mnenja za sodišče ni znanstveno delo pač pa odgovor na predhodno zastavljena vprašanja sodišča v zvezi s konkretnim primerom, ki ga sodišče obravnava s področja, na katerem je postavljen izvedenec kot strokovnjak. Tožnikovega pedagoškega dela nikakor ni mogoče enačiti z opravljanjem izvedenstva po pozivu sodišča, kjer je šlo za strokovno pomoč sodišču, prav tako pa ne z znanstvenim delom, kjer gre za nov doprinos k znanosti. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnik mnenje za sodišče pripravil s področja vojaške taktike in za pripravo izvedenskega mnenja uporabil enako oziroma podobno znanje kot ga je uporabljal na svojem delovnem mestu, kjer je zaposlen v sektorju I. v Oddelku J.. Tožnik je sicer sodeloval v pedagoškem procesu tudi na Fakulteti E. in sicer pri predmetu ..., na podlagi avtorske pogodbe in podjemnih pogodb (A14 - A16), iz katerih pa ne izhaja dogovor o pripravi sodnega izvedenskega mnenja. Pritožbeno sodišče soglaša z dokaznim zaključkom sodišča prve stopnje, da tožnik izvedenstva ni opravil v okviru dela na Fakulteti E. in tudi ni šlo za znanstveno delo, temveč je tožnik za izdelavo izvedenskega mnenja v sodnem postopku potreboval soglasje ministra3, saj je za pripravo mnenja uporabil enaka oziroma podobna znanja, kot jih uporablja pri svojem delu, delo pa je opravil za drug organ (sodišče), za opravljeno delo pa je prejel tudi plačilo (drugi odstavek 91. člena ZObr). Opravljanje dela v gospodarskih družbah ali opravljanje enakih oziroma podobnih del pri drugem organu ali organizaciji brez pisnega dovoljenja ministra, razen za delo, za katero po tem zakonu dovoljenje ni potrebno, predstavlja kršitev vojaške discipline po 13. točki tretjega odstavka 57. člena ZObr. Ker je tožnik storil lažjo kršitev vojaške discipline po citiranem določilu, se mu je pravilno izrekel disciplinski ukrep javni opomin pred enoto po prvem odstavku 58. člena ZObr.

11. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da se razglašeni izrek ne ujema z zapisanim izrekom, saj je iz primerjane odločitve disciplinske komisije, razvidne iz zapisnika z dne 24. 3. 20164 in izreka izpodbijane disciplinske odločbe z dne 23. 4. 20165 (A20 in A1), razvidno, da je tožniku očitana kršitev po vsebini enaka, drugačen je le vrstni red stavkov. Drugače obrnjene besede na zakonitost izpodbijane odločbe ne vplivajo.

12. Pritožbena navedba, da se Pravila službe v Slovenski vojski v postopku za ugotavljanje disciplinske odgovornosti pripadnikov vojske, uporabljajo le v izrednem ali vojnem stanju, na podlagi 11. odstavka 57. člena ZObr, je zgrešena. Pravila službe v Slovenski vojski (Ur. l. RS, št. 84/2009) v 3. točki določajo, da se uporabljajo ves čas opravljanja vojaške službe, disciplinski in odškodninski postopek pa je urejen v 14. poglavju. Ta ureja splošne določbe (14.1.), disciplinski postopek zoper pripadnike stalne sestave (14.2.), disciplinski postopek zoper pripadnike Slovenske vojske med opravljanjem vojaške službe v času povišanja pripravljenosti oziroma v izrednem ali vojnem stanju (14.3.), potek disciplinskega postopka (14.4.), disciplinski postopek zoper vojake na služenju vojaškega roka in pripadnike rezervne sestave (14.5.) in odškodninsko odgovornost (14.6.). Pritožba se tako pravno zmotno sklicuje na poglavje 14.3., ki ureja disciplinski postopek zoper pripadnike Slovenske vojske med opravljanjem vojaške službe v času povišane pripravljenosti oziroma v izrednem ali vojnem stanju, saj sodišče teh določb ni uporabilo, temveč je pravilno uporabilo določbe 14.4., ki urejajo potek disciplinskega postopka, ki je za tožnika veljal. 13. Neutemeljeno pritožba tudi uveljavlja, da bi moral biti F.F., ki je o disciplinski odgovornosti odločal, izločen, ker se je med postopkom posvetoval s pravnim svetovalcem. Skladno s Pravili službe v Slovenski vojski (točka 14.4) o disciplinski odgovornosti odloča disciplinski organ na podlagi disciplinske obravnave in se lahko o posameznih vprašanjih, ki se tičejo vodenja disciplinskega postopka, posvetuje s pravnim svetovalcem, ki je lahko navzoč na disciplinski obravnavi (131. točka). Iz navedenega izhaja, da posvetovanje polkovnika F.F. s pravnim svetovalcem ne predstavlja kršitve pravil postopka, kot neutemeljeno zatrjuje pritožba.

14. Druge pritožbene navedbe za odločitev niso pravno odločilne, zato pritožbeno sodišče nanje skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP ne odgovarja.

15. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

16. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 Od 27. 11. 2015, ko se je načelnik GŠSV seznanil s kršitvijo in storilcem. 2 Izvedensko mnenje brez soglasja ministra je bilo posredovano sodišču dne 24. 6. 2015. 3 Ki pa ga ni imel in tudi ni zanj zaprosil. 4 Da je odgovoren težje kršitve vojaške discipline po 13. točki četrtega odstavka 57. člena ZObr, ker je v mesecu juniju 2015, brez pisnega soglasja ministra, sodeloval pri izdelavi in podaji izvedenskega mnenja, ki se je nanašalo na odgovornost posameznikov v osamosvojitveni vojni, s poudarkom na bojih G.. 5 Da je odgovoren za težjo kršitev vojaške discipline, ker je v mesecu juniju 2015, brez soglasja ministra izdelal in podal izvedensko mnenje, ki se je nanašalo na odgovornost posameznikov v osamosvojitveni vojni, s poudarkom na bojih G. in s tem težje kršil vojaško disciplino po 13. točki četrtega odstavka 57. člena ZObr.