Jedro

Zemljiškoknjižno sodišče mora tudi pri presoji dovoljenosti vpisa, ki se opravi po uradni dolžnosti, upoštevati stanje zemljiške knjige. Če se sklep o izvršbi nanaša na dolžnika, ki ni zemljiškoknjižni lastnik nepremičin, na katerih je bila dovoljena izvršba, zemljiškoknjižno sodišče zaznambe takega sklepa ne sme opraviti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se zaznamba sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v ... z dne 20.5.2005, opr. št. In 44/.., ne dovoli.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Pritožnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pri B. B. lastni 1/2 nepremičnin parc. št. 204, vl. št. 107 k.o. ..., opravilo zaznambo sklepa o izvršbi v korist upnika Sklada .., z učinkom od 1.8.2003. B. B. se je proti navedenemu sklepu pravočasno pritožil in predlaga njegovo razveljavitev. Navaja, da je sklep o izvršbi uperjen proti B. B., s.p., ki ni zemljiškoknjižni lastnik. Ker je sodišče dovolilo vpis zastavne pravice na podlagi sodne odločbe, ki se ne nanaša na zemljiškoknjižnega lastnika, gre za očitno kršitev materialnega zakona. Tudi ni mogoče, da bi izpodbijani sklep učinkoval že od

1.8.2003. Poleg tega je terjatev sporna, sicer pa je dolžnik že ugovarjal sklepu o izvršbi.

Pritožba je utemeljena.

Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1, Ur. l. RS, št. 58/03) v 1. odst. 86. člena nalaga zemljiškoknjižnemu sodišču, da na podlagi obvestila izvršilnega sodišča po uradni dolžnosti odloči o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino. Pri presoji dovoljenosti vpisa pa mora upoštevati stanje zemljiške knjige. Po 1. odst. 150. člena ZZK-1 je namreč vpis dovoljen le proti osebi, v korist katere je vknjižena oziroma predznamovana ali se hkrati vknjiži oziroma predznamuje pravica, glede katere se bo opravil vpis. Če pogoji za dovolitev vpisa niso izpolnjeni, zemljiškoknjižno sodišče na podlagi 151. člena istega zakona odloči, da se vpis, o katerem odloča po uradni dolžnosti, ne opravi.

Sodišče prve stopnje navedenega pravnega pravila ni upoštevalo.

Spregledalo je namreč, da se sklep o izvršbi nanaša na dolžnika (B. B., s.p., ...), ki ni zemljiškoknjižni lastnik spornih nepremičnin, na katerih je bila dovoljena izvršba. V zemljiški knjigi je kot lastnik teh nepremičnin vpisan pritožnik, ki je sicer upnikov zastavni dolžnik, vendar se izdani sklep o izvršbi nanj ne nanaša. Upravičen je zato pritožbeni očitek, da je bilo materialno pravo v izpodbijanem sklepu napačno uporabljeno. Sodišče prve stopnje glede na podatke zemljiške knjige ne bi smelo opraviti zaznambe spornega sklepa o izvršbi. Sodišče druge stopnje je zato ugodilo pritožbi in na podlagi 3. tč. 3. odst. 161. člena ZZK-1 v zvezi s 151. členom istega zakona sklep sodišča prve stopnje spremenilo in odločilo, da se izpodbijani vpis ne opravi, ter hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Na ostale pritožbene trditve zato ni bilo treba odgovarjati.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 1. odst. 35. člena Zakona o nepravdnem postopku (Ur. l. SRS, št. 30/86 in 20/88 ter Ur. l. RS, št. 87/02 in 131/03) v zvezi z 2. odst. 120. člena ZZK-1. Ker v zemljiškoknjižnem postopku vsak udeleženec sam trpi svoje stroške, pritožnik ni upravičen do povračila priglašenih stroškov za pritožbo.