Jedro

Na podlagi teh dejanskih ugotovitev je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, tudi upoštevaje načelo sorazmernosti, da je ukrep prepovedi približevanja predlagateljici za obdobje 12 mesecev, izrečen na podlagi 19. člena ZPND, utemeljen. Upoštevati je treba, da je nasprotni udeleženec predlagateljici grozil s smrtjo, resnost teh groženj pa je podkrepil s svojimi agresivnimi dejanji, ko je polomil mizo in nad predlagateljico izvajal fizično nasilje na ta način, da jo je prijel za majico in jo vlekel v drugo sobo.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Udeleženca sama nosita svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep sodišča prve stopnje V N 60/2024 z dne 7. 3. 2024 (I. točka izreka) in odločilo, da udeleženca nosita vsak svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2.Zoper citirani sklep vlaga pravočasno pritožbo1 nasprotni udeleženec. Sklep izpodbija v celoti brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi, podredno, da ga razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Graja dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Meni, da predlagateljičine trditve o nasilju v družini niso podkrepljene oziroma podprte z drugimi dokazi. Zatrjuje tudi, da ni prekršil prepovedi približevanja, s podaljšanjem prepovedi približevanja pa bi se tudi preprečila zagotovitev stikov z mladoletnima otrokoma. Oporeka izpovedbi predlagateljice na zaslišanju 17. 12. 2024. Meni, da ni izkazanih objektivnih znakov nasilja, temveč gre zgolj za odločitev predlagateljice, ki bi rada sama zase celotno hišo in ga želi spraviti iz nje. Kritičnega dne je bil sprovociran s strani predlagateljice z njenim prigovarjanjem, da je on kriv za njeno zavrnjeno vlogo na CSD za botrstvo. Sodišče prve stopnje se ne bi smelo opreti zgolj na njeno izpovedbo, drugih dokazov, ki bi izkazovali očitano nasilje, pa ni, zlasti ni bila neposredno prisotna nobena druga oseba. Izpostavlja, da ukrep prepovedi približevanja ne bi smel biti izdan, ker v času storitve spornega dejanja nista živela v skupnem gospodinjstvu. Poudarja, da sam ni povzročal nasilja v družini, za dejstvo, da je polomil predmete v hiši, pa je odgovorna predlagateljica, ki ga je sprovocirala, vendar samo dejstvo poškodovanja predmetov ne zadostuje za izpolnitev pogojev za izrek prepovedi približevanja. Sodišče je tudi kršilo načelo sorazmernosti. Na koncu pavšalno poudarja, da izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih. Priglaša pritožbene stroške.

3.Predlagateljica se v odgovoru na pritožbo z dne 17. 2. 2025 zavzema za njeno zavrnitev in priglaša stroške pritožbenega postopka. Glede na to, da je bil odgovor na pritožbo vložen po preteku zakonskega roka 8-dni (ki se je iztekel 14. 2. 2025), ga pritožbeno sodišče ni upoštevalo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) v zvezi z 22.a členom Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND).

6.Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo uradno upoštevnih kršitev določb postopka,2 da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče tudi ugotavlja, da nasprotni udeleženec v pritožbi ponavlja svoje navedbe iz ugovora zoper sklep z dne 7. 3. 2024, na katere je sodišče prve stopnje že odgovorilo z izpodbijanim sklepom. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodišča prve stopnje in jih v izogib ponavljanju povzema ter v nadaljevanju le še odgovarja na pritožbena izvajanja.

7.Pregled zadeve pokaže, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 7. 3. 2024 nasprotnemu udeležencu prepovedalo približevati se predlagateljici in mladoletnima sinovoma udeležencev postopka, razen za izvedbo stikov, in navezovati stike z njimi na kakršenkoli način, tudi pred preko tretjih oseb, razen za potrebe izvedbe stikov z otrokoma. Prav tako mu je prepovedalo približevati se stanovanjski hiši na naslovu (naslov 1). Navedeni sklep je bil izdan v enostranskem postopku, nasprotni udeleženec pa je zoper navedeni sklep vložil ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo.

8.Neutemeljene so pritožbene navedbe o neizkazanem nasilju nad predlagateljico. Pritožbenemu sodišču se dvom v dokazno oceno sodišča prve stopnje ni porodil, saj je le-ta razumna in življenjsko sprejemljiva ter v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP. Sodišče druge stopnje poudarja, da nasprotni udeleženec na narok 17. 12. 2024 za obravnavanje ugovora sploh ni pristopil, čeprav je bil pravilno vabljen, zato je sodišče prve stopnje v skladu z določbo drugega odstavka 258. člena ZPP pravilno zaslišalo zgolj predlagateljico in vpogledalo listine v spisu, glede na to, da med njimi ni bilo bistvenih razhajanj, pa je pravilno poklonilo vero izpovedi predlagateljice.

9.Sodišče prve stopnje je tako na podlagi izpovedi nasprotne udeleženke na naroku za obravnavanje ugovora 17. 12. 2024 in na podlagi njene podane ovadbe na Policijski postaji Murska Sobota z dne 16. 2. 2024 (priloga A3 sodnega spisa) razumno ugotovilo (8. do 10. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), da ima nasprotni udeleženec s predlagateljico dva skupna mladoletna otroka, da od 2017 ne živijo več skupaj, in da je do nasilnega dogodka prišlo 16. 2. 2024, ko mu je v hiši v (naslov 1), kjer živi z mladoletnima otrokoma, rekla, da je bolje, da gredo narazen (glede na to, da se je nekaj časa pred tem vrnil v družinsko hišo). Takrat je začel z nogami brcati v mizo, dokler je ni zlomil, prijel predlagateljico za majico ter jo vlekel po kuhinji in dnevni sobi, pri tem pa ji je grozil, da jo bo ubil, to je izrekel večkrat, in da nikoli ne bo imela miru. Začel je govoriti tudi besede "kurva", "prasica", da je ničvredna, da je lenuh in ciganka. Nato se je umaknila v drugo sobo in poklicala policijo. Ob tem dogodku jo je bilo strah. Povedala je še, da jo je nasprotni udeleženec že pred dogodkom pretepel in to je tudi prijavila policiji. Pritožbene navedbe, da trditve predlagateljice niso podprte z nobenimi dokazi, se torej izkažejo za neutemeljene.3

10.Na podlagi teh dejanskih ugotovitev je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, tudi upoštevaje načelo sorazmernosti, da je ukrep prepovedi približevanja predlagateljici za obdobje 12 mesecev, izrečen na podlagi 19. člena ZPND,4 utemeljen. Upoštevati je treba, da je nasprotni udeleženec predlagateljici grozil s smrtjo, resnost teh groženj pa je podkrepil s svojimi agresivnimi dejanji, ko je polomil mizo in nad predlagateljico izvajal fizično nasilje na ta način, da jo je prijel za majico in jo vlekel v drugo sobo.

11.Glede na pojasnjeno so pavšalne pritožbene navedbe o tem, da izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, neutemeljene, zato pritožbeno uveljavljana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

12.Prav tako ne drži pritožbena graja, da je mogoče izreči ukrep prepovedi približevanja zgolj takrat, ko udeleženci dejansko živijo v skupnem gospodinjstvu. Kajti v skladu z 2. členom ZPND je družinski član, za katerega se uporabljajo določbe ZPND, sedanji ali bivši zakonec ali zunajzakonski partner (glej prvi in drugi odstavek 2. člena ZPND), pri uporabi navedenega zakona pa ni odločilno, ali povzročitelj nasilja in žrtev živita v istem gospodinjstvu ali ne.

13.Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

14.V skladu z določbo osmega odstavka 2a.a člena ZPND je pritožbeno sodišče po prostem preudarku presodilo, da udeleženca sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (nasprotni udeleženec namreč s pritožbo ni uspel, predlagateljica pa je vložila prepozen odgovor na pritožbo).

-------------------------------