Jedro

Po določbi 3. odstavka 82. člena ZIZ mora sodišče o času in kraju rubeža obvestiti upnika. Če se upnik rubeža ne udeleži, sodišče izvršbo ustavi, v obvestilu o rubežu opozori izvršitelj upnika na posledice, če se rubeža ne udeleži. Udeležba upnika na rubežu je tedaj potrebna, v posledici tega pa so potrebni tudi stroški, ki so upniku v zvezi s tem nastali.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvo sodišče je s sklepom z dne 6.9.1999 odmerilo nadaljnje stroške upnika v znesku 18.282,00 SIT. Stroški so nastali v zvezi z udeležbo upnika pri rubežu. S sklepom dne 4.11.1999 pa je prvo sodišče zavrnilo dolžnikov predog za odlog izvršbe, ker je ugotovilo, da dolžnik ni izkazal pogojev za predlagani odlog.

Proti obema sklepoma se pritožuje dolžnik.

V pritožbi proti sklepu o odmeri nadaljnjih izvršilnih stroškov navaja, da upnikova udeležba pri opravi rubeža ni bila potrebna, če pa je kljub temu, da je seznanjen, da je dolžnik v zaporu, prišel, do plačila ni upravičen. Izvršbo vrši sodni izvršitelj, nikakor pa upnik oziroma njegov zastopnik. Dolžnik ni prejel listine, iz katere bi bilo razvidno, da dolguje 269.990,00 SIT.

V pritožbi proti sklepu, s katerim je sodišče zavrnilo dolžnikov predlog za odlog izvršbe, pa navaja svoje pomisleke o pravilnosti kazenske sodbe, ki je v tej zadevi izvršilni naslov. Odložitev izvršbe do rešitve mejnega spora je popolnoma upravičena. Zaradi protipravnega delovanja sodišča in ostalih organov v postopku je dolžnik utrpel hudo premoženjsko in nepremoženjsko škodo, zaradi tega pa je bila tudi razvezana njegova zakonska zveza. "Za odlog izvršbe torej obstajata dva razloga: 1. mejna črta oziroma meja med sosedoma še ni urejena, 2. delitev skupnega premoženja, najsibo sporazumno, za kar se skuša doseči izvensodno ali kasneja sodna delitev mora biti izvedena predhodno, da ne bo prišlo do kršitve pravic na lastnini tuje osebe".

Pritožbi nista utemeljeni.

Rubež, v zvezi s katerim so nastali upniku nadaljnji izvršilni stroški, je bil opravljen dne 30.8.1999. Po določbi 3. odstavka 82. člena ZIZ mora sodišče o času in kraju rubeža obvestiti upnika. Če se upnik ne udeleži rubeža, sodišče izvršbo ustavi. V obvestilu o rubežu opozori izvršitelj upnika na posledice, če se rubeža ne udeleži. Rubež se opravi, četudi dolžnik ni navzoč (4. odstavek 82. člena ZIZ). Zaradi povedanega je bila tedaj udeležba upnika pri rubežu potrebna, v posledici tega pa so bili potrebni tudi stroški, ki so upniku v zvezi s tem nastali. Po določbi 5. odstavka 38. člena ZIZ mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo.

Prvo sodišče, ki je v skladu z odvetniško tarifo priznalo upniku nadaljnje izvršilne stroške v znesku 18.282,00 SIT, je tedaj v procesnem, dejanskem in materialnopravnem pogledu odločilo pravilno. Ni jasno, kaj meni pritožba, ko trdi, da dolžnik ni dobil listine za plačilo zneska 269.990,00 SIT.

To je upnikova terjatev proti dolžniku, ki izhaja iz izvršilnega naslova, sodbe K 109/95 Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 10.7.1996, in zaradi njene prisilne izterjave je prvo sodišče že s pravnomočnim sklepom o izvršbi na predlog upnika dovolilo izvršbo.

Tudi pritožba proti sklepu, s katerim je prvo sodišče zavrnilo dolžnikov predlog za odlog izvršbe, ni utemeljena.

Za odložitev izvršbe mora namreč dolžnik izkazati obstoj dveh predpostavk. Obstoj upravičenega razloga, ki jih našteva 71. člen ZIZ v 1. odstavku oziroma posebno upravičenega razloga iz 2. odstavka 71. člena ZIZ, ter verjeten obstoj nevarnosti, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo. Pravilna je ugotovitev prvega sodišča, da upravičenega razloga za odlog izvršbe dolžnik ni zatrjeval, saj zatrjevani mejni spor med strankama, ki naj bi bil po dolžnikovem zatrjevanju vzrok spora med njima, ni upravičen razlog za odlog izvršbe, niti takšnega razloga ne more predstavljati razveza zakonske zveze oziroma ureditev premoženjskih razmerij med bivšima zakoncema. V čem naj bi dolžniku nastala z izvršbo znatnejša škoda, pa pritožnik niti v postopku pred prvim sodiščem niti v pritožbenem postopku ni obrazložil. Po ugotovitvi, da prvo sodišče v izpodbijanih sklepih ni zagrešilo kakšne absolutne bistvene kršitve določb postopka, na kar mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti, je obe pritožbi zavrnilo in potrdilo sklepa sodišča prve stopnje po določbi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ.