Jedro

Pri odločanju je treba upoštevati, da je sporni nadstrešek enostavni objekt, ki ni namenjen prebivanju, niti opravljanju dejavnosti, zatorej ne gre za stavbo. Pojem "objekt" zakon določa širše od pojma "stavbe", ki je le ena od objektov, prostorski akt pa odmik 1,0 m od parcelne meje določa le za umestitev objektov. Za umestitev enostavnih objektov zadošča, da so postavljeni znotraj mej parcele in nimajo vplivov na okolje.

Izrek

Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota Murska Sobota, št. 06122-2977/2017/8 z dne 30. 11. 2017 odpravi.

Obrazložitev

1. Gradbeni inšpektor Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota ... (v nadaljevanju gradbeni inšpektor ali prvostopenjski organ) je z odločbo, št. 06122-2977/2017/8 z dne 30. 11. 2017 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), tožniku določil, da mora takoj po vročitvi te odločbe ustaviti vsa gradbena dela na nelegalni gradnji – kovinskem nadstrešku tlorisne velikosti cca 2,80 m x 6,00 m, višine cca od 2,15 m do 2,40 m, na zemljišču s parc. št. 746 k.o. ... (1. točka izreka). Naložil mu je, da mora to gradnjo na lastne stroške odstraniti v roku 180 dni in vzpostaviti prejšnje stanje (2. točka izreka), sicer bo v primeru neizpolnitve odrejene obveznosti začet postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah na njegove stroške ali s prisilitvijo (3. točka izreka). Za nelegalno gradnjo je gradbeni inšpektor izrekel prepovedi izvedbe komunalnih priključkov na objekte gospodarske infrastrukture, uporabe ali opravljanja gospodarske dejavnosti v njej, vpisov in sprememb vpisov v zemljiški knjigi in prometa s to gradnjo ali zemljiščem, na katerem je postavljena (4. točka izreka). Določil je še, da v postopku ni stroškov, ki bi bremenili tožnika (5. točka izreka) ter da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (6. točka izreka).

2. V obrazložitvi svoje odločitve je gradbeni inšpektor pojasnil, da gradnjo na zadevnem zemljišču ureja Odlok o prostorskem načrtu ... (Uradni list RS, št. ..., v nadaljevanju OPN-1). Zemljišče leži v prostorski enoti urejanja ČE 8, za katero so pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor urejeni v 65. členu OPN. V postopku je tožnik predložil izjavo, v kateri je navedel, da je bil kovinski nadstrešek postavljen dne 19. 8. 2016, in sicer ga je izdelala in postavila družba A. d.o.o. Predložil je tudi soglasje Mestne uprave Oddelka za okolje in prostor, št. 371-0168/2016-2 (720) z dne 2. 12. 2016, ki se nanaša na gradnjo nadstreška na zemljišču s parc. št. 746 k.o. ... v območju kategorizirane občinske ceste JP ... (... ulica) ter določa, da mora biti postavljen znotraj parcelne meje. Glede na to, da pri postavitvi nadstreška ni bila upoštevala določba 65. člena OPN-1, ki določa, da je najmanjši odmik stavb od sosednje parcelne meje 1,00 m, saj ta v primeru spornega nadstreška meri le 0,20 m, to pomeni, da tožnik nima gradbenega dovoljenja za zagrajeni enostavni objekt in je zato ta nelegalna gradnja.

3. Po pritožbi tožnika je Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju drugostopenjski organ) z odločbo, št. 0612-292/2017-2 z dne 12. 2. 2018, izpodbijano odločbo v 2. točki spremenilo tako, da je pri navedbi, da mora tožnik odstraniti nadstrešek, ta objekt konkretizirala z merami, v 3. točki pa spremenila s tem, da je določila, da se bo zoper tožnika v primeru neizpolnitve naložene obveznosti začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki bo opravljen po drugih osebah ali s prisilitvijo. V preostalem je drugostopenjski organ tožnikovo pritožbo zavrnil. 4. Drugostopenjski organ v obrazložitvi svoje odločitve uvodoma pojasnjuje, da je 2. in 3. točko izreka izpodbijane odločbe gradbenega inšpektorja spremenil v skladu z 213. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki ga citira. V 2. in 3. točki izreka izpodbijane odločbe ni bilo zadoščeno šestemu odstavku tega člena, saj ni bil konkretiziran objekt, na katerega se izrečeni ukrepi nanašajo. Drugostopenjski organ je zato to pomanjkljivost popravil, tako da je iz spremenjenih točk izreka nesporno, na katero nelegalno gradnjo se inšpekcijski ukrep in opozorilo nanašata.

5. V nadaljevanju obrazložitve drugostopenjski organ povzema podatke iz upravnega spisa in tožnikove pritožbe ter citira določbe 2., 3., 3.a in 152. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Pojasnjuje, da se po določbi prvega odstavka 8. člena ZGO-1 objekti glede na zahtevnost gradnje in vzdrževanja razvrščajo na zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte, kar je podrobneje urejeno v Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (v nadaljevanju Uredba). Ta v 6. členu med drugim določa, da so enostavni objekti navedeni v Prilogi 2 te uredbe, pri čemer je pod 2. točko te priloge kot enostavni objekt določena majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (stavba majhnih dimenzij, v pritlični, enoetažni izvedbi, samostojna ali prislonjena k stavbi, objekt v javni rabi) do vključno 20 m2, med katere spada tudi nadstrešek. Pogoje za začetek gradnje enostavnih objektov določa 3.a člen ZGO-1, ki določa, da se gradnja takega objekta lahko začne brez gradbenega dovoljenja, s tem da ne sme biti postavljen v nasprotju s prostorskim aktom. Če gradnja pogojev prostorskega akta ne izpolnjuje, je ni dopustno graditi brez gradbenega dovoljenja, sicer gre za nelegalno gradnjo. Stvarno pristojnost opravljanja inšpekcijskega nadzorstva določa 26. člen ZGO-1, skladno s katerim so za izvajanje tega nadzorstva pristojni gradbeni inšpektorji inšpektorata v sestavi ministrstva za prostorske in gradbene zadeve. Gradbeni inšpektor je zato pristojen ukrepati tudi v primeru gradenj enostavnega objekta brez potrebnega gradbenega dovoljenja. Tožnik se v zvezi s tem ne more sklicevati na določbe Gradbenega zakona (v nadaljevanju GZ), ki se v času inšpekcijskega pregleda še ni pričel uporabljati.

6. Drugostopenjski organ zavrača tudi tožnikovo pritožbeno navedbo, da je bilo dejansko stanje nepravilno in nepopolno ugotovljeno, saj v zadevi ni sporno, da je tožnik kot investitor na zemljišču s parc. št. 746 k. o. ... zgradil kovinski nadstrešek, niti niso sporne njegove dimenzije, niti tožnik ne oporeka odmiku tega objekta od parcelne meje. Vprašanje odmika od parcele meje, kot pogoja za postavitev objekta, sicer ureja OPN-1. Med strankama ni sporno, da objekt leži v enoti urejanja ČE 8. Drugostopenjski organ v nadaljevanju povzema vsebino 65. člena OPN-1, ki ureja pogoje glede lege in umestitve stavb v prostor. Ne strinja se s tožnikom, da se odmik 1,0 m od parcelne meje nanaša le na stanovanjske stavbe, torej objekte z enim ali več prostori, v katere lahko človek vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti, pač pa trdi, da se ta ureditev nanaša tudi na enostavne objekte, saj OPN-1 za tovrstne objekte ne odloča drugačnih odmikov. Enaka je bila tudi ureditev po prej veljavnem Odloku o občinskem prostorskem načrtu ... (Uradni list RS, št. ..., v nadaljevanju OPN). Gradnja, ki je bila po tožnikovem zatrjevanju postavljena dne 6. 12. 2016, uporabljati pa se je pričela teden dni kasneje, torej ni bila skladna niti s takrat veljavnim OPN. Tožnik se zato tudi ne more sklicevati na pridobljeno soglasje soseda za postavitev objekta v manjšem odmiku od parcelne meje od zahtevanega, prav tako tudi ne na druge postavljene nadstreške, vrtne lope in enostavne objekte v naselju .... Četudi so ti zgrajeni nelegalno, to na tožnikovo obveznost, kot izhaja iz 3.a člena ZGO-1, ne vpliva. Na drugačno odločitev o zadevi tudi ne vpliva tožnikova navedba, da sporni nadstrešek ni moteč in da nima negativnega vpliva na sosednje zemljišče. Pomembno je le, da je bil nadstrešek postavljen v odmiku 0,20 m od posestne meje, kar je v nasprotju s pogojem OPN-1 o odmiku 1,0 m in kar pomeni, da je sporni nadstrešek, za katerega ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, nelegalna gradnja.

7. Drugostopenjski organ ne sledi trditvam tožnika, da mu je bilo v postopku kršeno načelo zaslišanja stranke. Zapisnika o terenskem ogledu z dne 24. 11. 2016 tožnik sicer ni podpisal, vendar pa mu je bil poslan s pozivom, da se o ugotovitvam iz tega zapisnika izjavi, tožnik pa na sestavljeni zapisnik ni imel pripomb. Tlorisna izmera, višina in lega spornega nadstreška med upravnim organom prve stopnje in tožnikom tudi sicer niso sporne. Tožnik je bil k podaji izjave v postopku pozvan pisno s pozivom prvostopenjskega organa, da se izjavi o sporni gradnji, čemur je tožnik tudi sledil in se o gradnji izjavil z vlogo z dne 6. 12. 2016. Neutemeljena je tudi tožnikova pritožbena navedba, da obrazložitev odločitve ni popolna in da se je ne da preizkusiti. Res je ta sicer skopa in je zato drugostopenjski organ dopolnil njene razloge, za kar ima podlago v drugem odstavku 254. člena ZUP. V nadaljevanju obrazložitve drugostopenjski organ citira in pojasnjuje določbe Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN), ki določajo pristojnosti inšpektorjev, pri čemer gradbeni inšpektor po uradni dolžnosti nadzoruje izvajanje določb ZGO-1 ter predpisov izdanih na njegovi podlagi. Glede na izrečeni ukrep drugostopenjski organ pojasnjuje, da je tak ukrep v primeru nelegalne gradnje predpisan zakonsko in je edini ukrep, ki ga gradbeni inšpektor lahko izreče, njegovo sorazmernost pa je presojal že zakonodajalec. Iz tega razloga zato v konkretnem primeru zaradi izrečenega ukrepa ni mogoče govoriti o protipravnem posegu v lastnino. Pojasnjuje še, da za izvršitev ukrepa ni potrebna njegova pravnomočnost, tožnikovo sklicevanje na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. U-I-64/14 z dne 12.10.2017 pa ni utemeljeno, saj ta pojasnjuje, da je mogoče odlog izvršbe uveljavljati šele v postopku izvršitve izrečenega ukrepa.

8. Tožnik se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in s tožbo, ki jo vlaga iz vseh tožbenih razlogov sodišču predlaga, naj izpodbijano in drugostopenjsko odločbo odpravi ter inšpekcijski postopek ustavi, oziroma podrejeno, da izpodbijano in drugostopenjsko odločbo odpravi ter vrne zadevo toženi stranki v ponovno odločanje. Tožena stranka naj mu tudi povrne stroške postopka, in sicer stroške upravne in sodne takse.

9. Tožnik pojasnjuje, da sta z ženo na gradbeni parc. št. 746 k.o. ... na podlagi lokacijskega dovoljenja Občine ..., št. 351-1288/93-4 z dne 26.1. 1994, in gradbenega dovoljenja Upravne enote ..., št. 351-1652/97-4 z dne 8. 6. 1998, zgradila stanovanjsko stavbo z garažo, pri čemer odmik od sosednje parcelne meje 748 k. o. ... znaša 3,00 m. Dovozno pot v garažo in eno parkirno mesto ob njej v širini 3,00 m sta primerno utrdila in tlakovala (kot tudi celotno površino pred stopniščem v hišo in na teraso). Ker je želel povečati funkcionalnost parkirnega mesta (varovanje vozila pred negativnimi vremenskimi vplivi - toča, vroče sonce, sneg, žled ipd.), je v letu 2016 nad njim postavil sporni kovinski nadstrešek, za katerega je gradbeni inšpektor z izpodbijano odločbo določil, da ga mora odstraniti. Po njegovi pritožbi je drugostopenjski organ zgolj spremenil 2. in 3. točko te odločbe, v preostalem pa njegovo pritožbo zavrnil. Tožnik v nadaljevanju tožbe povzema vsebino obrazložitev obeh odločb, citira pa še določbo 3.a člena ZGO-1. Ker drugostopenjski organ navaja, da je sporni nadstrešek postavil v nasprotju z določbami 65. člena OPN-1, torej v nasprotju z odlokom, ki da je izdala Mestna občina ... na podlagi svoje izvirne pristojnosti, je ugotavljanje kršitev določb tega predpisa v pristojnosti občinskih služb oziroma občinske inšpekcije in ne tožene stranke. Tožena stranka bi morala za izvedbo postopka in ukrepanje v zvezi z zatrjevanimi kršitvami določb OPN-1 dobiti ustrezno pobudo oziroma zahtevo s strani Mestne občine .., ki pa je ni prejela. Ker pa je prvostopenjski organ opravil ogled spornega nadstreška in izrekel izpodbijani ukrep njegove odstranitve izključno zaradi vztrajanja prijavitelja in ne zaradi javne koristi, so bila kršena načela inšpekcijskega postopka in v škodo tožeče stranke tudi pravica do enakost pred zakonom iz 14. člena, načelo pravne države iz 2. člena ter pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena, vse Ustave RS.

10. Tožnik meni, da pred postavitvijo spornega nadstreška, ki je enostavni objekt, ni bil dolžan pridobiti gradbenega dovoljenja. Kolikor ne bi upošteval določb 65. člena OPN-1, kot se mu sedaj očita, bi kvečjemu lahko šlo za očitek neskladne in ne nelegalne gradnje. Kršitev določb odloka ugotavlja pristojna občinska služba, tožena stranka pa le na zahtevo oziroma predlog Mestne občine ..., katerega pa v konkretnem primeru gradbeni inšpektor ni dobil. To je jasno določil zakonodajalec v novem GZ, in sicer je v določbi drugega odstavka 8. člena določil, da inšpekcijski nadzor nad gradnjo, za katero po tem zakonu ni predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo v delu, ki se nanaša na skladnost s prostorskimi izvedbenimi akti in drugimi predpisi občine, občinski inšpektorji občine, na katere območju se objekt izvaja ali na katerem je objekt zgrajen. To pomeni, da je v konkretnem primeru tožena stranka izdala izpodbijano odločbo v nasprotju s stvarno pristojnostjo, kar je bistvena kršitev pravil upravnega postopka po 1. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, hkrati pa je to kršitev ustavnega načela delitve oblasti.

11. Gradbeni inšpektor in nadzornik sta ob ogledu spornega nadstreška dne 24. 11. 2016 tožniku, ki je na kraj ogleda prišel šele, ko je bil ta že opravljen, pojasnila, da je šlo za neformalni ogled, ker naj bi sosed A.A. zatrjeval, da je nadstrešek previsok, oziroma v nasprotju z njegovim soglasjem z dne 27. 6. 2016. Šele na podlagi zapisnika o inšpekcijskem ogledu z dne 24. 11. 2016, ki ga je tožnik prejel hkrati s pozivom za podajo pisne izjave, je ugotovil, da je šlo redni inšpekcijski ogled. Gradbeni inšpektor mu je po tem, ko mu je pojasnil, zakaj je prišlo do nesporazumov glede višine spornega nadstreška, predlagal, naj se s sosedom dogovori, kar pa ni bilo uspešno, ob tem, ko sta se srečevala na ulici pa mu je pojasnjeval, da naj bi bila sporna višina objekta. V upravnem inšpekcijskem postopku mu tako ni bilo nikoli pojasnjeno, da gre pravzaprav za problem odmika od sosednje parcele. Prvostopenjski organ tega tudi ni navedel v zahtevi za podajo pisne izjave z dne 28. 11. 2016 in zato ni imel možnosti, da bi se izjavil o dejstvih glede minimalnega odmika niti možnosti, da bi o tem predložil dokaze oziroma predlagal njihovo izvedbo, še zlasti zato, ker je v pisnih pojasnilih z dne 6. 12. 2016 navedel, da je pri postavitvi spornega nadstreška upošteval vse pogoje iz 65. člena OPN-1. Navedel pa je tudi, da je glede odmika od parcelne meje s parc. št. 748 k. o. ... pridobil soglasje sosedov A.A. in D.D., da lahko ta znaša 0,20 m. To soglasje je tožnik tudi sicer pridobil le zaradi korektnosti do sosedov in z namenom, da bi odstranil vsak dvom glede morebitnih emisij na njuno parcelo. Tudi zato se postavlja vprašanje, ali je tožena stranka z izvedenim postopkom varovala javno korist in katero, ali pa le interes prijavitelja, ki je, da povzroči tožniku čim večjo škodo in mu onemogoči postavitev nadstreška nad obstoječim parkirnim mestom pri njegovi stanovanjski stavbi. Da je bilo v spornem inšpekcijskem postopku zelo verjetno ugodeno zgolj pravno nedopustnemu cilju prijavitelja kaže tudi dejstvo, da so v isti enoti urejanja postavljeni številni nadstreški na enak način, vendar pa je tožena stranka tak njegov pritožbeni ugovor zavrnila s stališčem, da ima inšpekcijski organ pravico do presoje zoper koga in zakaj bo ukrepal. Potek postopka kaže, da je gradbeni inšpektor zgolj popustil pritiskom prijavitelja. S tem, ko v postopku niso bili obravnavani drugi lastniki nadstreškov, je bila tožniku kršena pravica iz 14. člena Ustave, ki v drugem odstavku določa, da so pred zakonom vsi enaki. Teh navedb tožena stranka ni dokazno ocenila, tožnik pa se v nadaljevanju sklicuje na posnetke Agencije za okolje glede enakih objektov v isti enoti urejanje ter opisuje primere postavitve nadstreškov na drugih parcelah. Trdi, da mu je z opisanim postopkom tožena stranka kršila pravico, da se izreče o pravno odločilnih dejstvih iz 9. člena ZUP, s tem pa so bile storjene bistvene kršitve pravil postopka po 1., 2. in 3. točki drugega odstavka 237. člena tega zakona. Upravni organ tudi ni ugotovil vseh dejstev in okoliščin, ki so pomembne za pravilno odločitev, kot to zahteva načelo materialne resnice (8. člen ZUP). Tožniku tožena stranka tudi ni omogočila, da bi učinkovito zavaroval svoje pravice in pravne koristi (138. člen ZUP), poleg tega pa izpodbijanega akta ni mogoče preizkusiti, kar je absolutna bistvena kršitev določb postopka.

12. V nadaljevanju tožbe tožnik pojasnjuje svoj očitek o nepravilni uporabi materialnega prava. Navaja, da ni sporno, da se predmetni nadstrešek uvršča med enostavne objekte, sporno pa je, ali je postavljen v skladu s prostorskim aktom oziroma določbami 65. člena OPN-1. Meni, da tožena stranka zmotno razlaga to določbo, saj je razširila vsebinski pomen pojma "stavba" iz objekta z enim ali več objekti, v katere lahko človek vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti, na vse objekte, ki niso stavbe, tako tudi na sporni nadstrešek. S tem je nedopustno spremenila pravni in dejanski pomen in namen določb ZGO-l oziroma OPN-1. V nadaljevanju tožnik citira določbe 1.1, 1.2, 1.7, 1.8., 1.9. in 1.10 točke prvega odstavka 2. člena, 3.a člena in 8. člena ZGO-1, 2. točke Priloge 2 Uredbe ter drugega in tretjega odstavka 2. člena OPN-1. Pojasnjuje, da zemljišče, na katerem je zgrajen sporni nadstrešek, leži v območju urejanja ČE 8, ter v nadaljevanju citira še pogoje glede namembnosti in vrste posegov v prostor tega območja, kot so določeni v 65. členu OPN-1. Sestavni del OPN-1 je tudi Priloga 3 "Pomen izrazov in kratic, uporabljenih v odloku". Ta enostavni objekt opredeljuje kot konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, ki ni namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje (16. točka Priloge 3); nadstrešek opredeljuje kot enostaven ali nezahteven objekt, oziroma streho, namenjeno zaščiti pred vremenskimi vplivi (zaščita vhoda v objekt, osebnega motornega vozila in koles ipd. - 53. točka Priloge 3); objekt pa opredeljuje kot s tlemi povezano stavbo ali gradbeno inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami. Stavba je opredeljena kot objekt z enim ali več prostori, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti (107. točka Priloge 3), medtem ko so gradbeni inženirki objekt tisti, ki so namenjeni zadovoljevanju tistih človekovih materialnih in duhovnih potreb ter interesov, ki niso prebivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbah (27. točka Priloge 3).

13. Pojmi, kot jih določata ZGO-1 in OPN-1 so torej identični, kar pomeni, da OPN-1 sledi zakonskim opredelitvam posameznih vrst objektov. Med stanovanjskimi in poslovnimi objekti ter enostavnimi gradbenimi inženirskimi objekti veljajo razlike glede pogojev lege objekta, kot tudi glede odmikov od sosednjih parcel, kar doslej v praksi, glede na številne nadstreške v enoti urejanja ČE 8, ni predstavljajo dilem. Sporno je torej ali je zgolj tožnikov nadstrešek tak, da njegovo odstranitev terja varovanje javne koristi. Odmik od parcelne meje pa se, kot že navedeno, terja le za stavbe, medtem ko se nezahtevni in enostavni objekti locirajo v notranjosti parcele, odmiki zanje pa niso posebej določeni. Takšna ureditev je za strnjeno naselje, kot je enota urejanja ČE 8, tudi razumljiva.

14. Tožnik je stavbo, kot enako tudi drugi investitorji, zgradil z odmiki 4 m od vzhodne in 3 m od zahodne parcelne meje. Hišo je zgradil na zahodni strani, odmik od sosednje stanovanjske hiše pa znaša 3 m. Zato je na dovozu v garažo v širini 3 m in dolžini 5 m uredil predpisano parkirno mesto, nad njim pa se je odločil postaviti sporni nadstrešek z odmikom 0,20 m od sosednje parcelne meje. Na enak način so svoje nadstreške postavili tudi drugi investitorji. Temelji razlog, ki ga tožena stranka navaja kot razlog za inšpekcijski ukrep, to je odmik od parcelne meje, je torej nepravilen in nezakonit, saj določbam 65. člena OPN-1 pripisuje vsebino, ki je nimajo. Tudi v sodni praksi je že bilo zavzeto stališče, da če prostorski načrti za določene objekte ne prepovedujejo gradnje na parcelni meji oziroma zanje niso določeni nobeni odmiki od sosednje parcelne meje, je takšna gradnja dovoljena. Da je temu tako, posredno kaže tudi dejstvo, da je pisno soglasje za postavitev spornega nadstreška z odmikom 0,20 m od skupne parcelne meje tožnik pridobil od soseda A.A., ki je izvedenec in cenilec gradbene stroke.

15. Če bi OPN-1 tudi za enostavne objekte določal minimalni odmik od sosednjih parcelnih mej, bi to, ob upoštevanju površine sporne stavbne parcele, ki znaša 6.030 m2, dejansko pomenilo, da ta v površini cca. 100 m2 ne bi bila uporabna za namene, za katere je bila kupljena. Takšna omejitev lastninske pravice pa ne bi imela nič skupnega z varovanjem javne koristi, pač pa bi omejevala uživanje sporne parcele preko vseh razumnih oziroma sprejemljivih meja in zato ne bi bila v skladu z Ustavo RS, še zlasti s pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave.

16. Tožnik v nadaljevanju tožbe uveljavlja tudi ugovor neskladnosti izpodbijane odločbe z določbami Ustave RS, Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljih svoboščin (v nadaljevanju EKČP) ter sodne praske Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP). Sklicuje se na 8. člen Ustave RS in v nadaljevanju ponavlja svoje tožbene navedbe glede določbe 65. člena OPN-1 in določb ZGO-1, ki urejajo pojme v tem zakonu. Ker se z izpodbijano odločbo ne ščiti javna korist, gre za kršitev 14. in 22. člena ter 78. člena Ustave RS, torej za kršitev prepovedi diskriminacije, kršitev načela spoštovanja enakosti pred zakonom in kršitev posebnega varstva pravice do doma. Kršeno je tudi ustavno načelo sorazmernosti v smislu 2. člena in s tem pravica do zasebne lastnine iz 33. člena, vse Ustave RS. Izrečeni ukrep je tudi v nasprotju s pravico do mirnega družinskega življenja, do osebnega dostojanstva in varnosti iz 34. člena Ustave Republike Slovenije ter pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja po 8. členu EKČP. Tožnik se sklicuje tudi na odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-64/14-20, katere izrek citira in povzema njeno vsebino. Po njegovem mnenju je za dom v širšem smislu treba šteti tudi sporni nadstrešek za osebni avtomobil, skladno z navedeno odločbo pa se tožniku ne sme odreči vsebinske presoje sorazmernosti posega v pravico do spoštovanja doma, kar bi moralo biti upoštevano pri odločitvi za sankcijo.

17. Tožena stranka, ki je sodišču predložila upravne spise, na tožbo po vsebini ni odgovorila, prav tako tudi ni odgovorila na tožnikove pripravljalne vloge.

18. Tožnik v nadaljnjih pripravljalnih vlogah (z dne 14. 5. 2018, 16. 8. 2018, 10. 12. 2018, 17. 4. 2019 in 3. 2. 2020) ponavlja svoja stališča iz tožbe in jih deloma tudi v celoti znova povzema. Sodišče zato teh navedb ne povzema v celoti, pač pa le njihove ključne poudarke.

19. V prvi pripravljalni vlogi tožnik poudarja že v tožbi zatrjevano stališče, da je v 65. členu OPN-1 za enoto urejanja ČE 8 določen odmik od parcelne meje 1,00 m le za stavbe, med katere pa po njegovi presoji ni mogoče uvrstiti nadstreškov. Ti so objekti, ne pa stavbe, kar pomeni, da je tožena stranka zmotno uporabila določbe OPN-1 ter ZGO-1. V nadaljevanju tožnik citira določbe Uredbe ter navaja, da gre za podzakonski akt, ki ne sme originarno urejati pravic in obveznosti fizičnih in pravnih oseb. V nadaljevanju predstavlja še namen Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) in poudarja, da upravni organi ne smejo zahtevati odmika objekta od parcelne meje mimo določb OPN-1. Predlaga, naj sodišče ugotovi dejansko stanje glede odmikov nadstreškov in garaž ter drugih enostavnih objektov od sosednjih parcelnih med za stavbe v enoti urejanja ČE 8. 20. V drugi pripravljalni vlogi tožnik ponovno izpostavlja določbo 65. člena OPN-1 ter njeno razlago, opisuje pa posledice, ki bi jih utrpel ob morebitni odstranitvi nadstreška. Enako kot v tožbi in prvi pripravljalni vlogi tudi navaja, da zaradi nadstreška drugim ne nastaja škoda ter da imajo na enak način nadstreške postavljeni drugi lastniki stanovanjskih hiš v enoti urejanja ČE 8. Kot v tožbi oporeka tudi sorazmernosti izrečenega ukrepa ter se v zvezi s tem sklicuje na stališča ESČP. Podrejeno sodišču predlaga, naj postopek prekine in Ustavnemu sodišču RS predlaga ugotovitev skladnosti določbe 65. člena OPN-1 z Ustavo RS, saj je ta določba v delu, kjer ureja odmik stavbe od sosednje parcelne meje, po odgovoru Mestne občine ... z dne 27. 6. 2018, kontradiktorna.

21. V tretji pripravljalni vlogi tožnik, enako kot v tožbi, opisuje izvedbo ogleda, sklicuje pa se tudi na neuradne informacije o tem, kakšno naj bi bilo prvotno stališče gradbenega inšpektorja glede uporabe OPN-1 o odmikih od parcelnih mej ter zatrjuje, da je ta popustil pod pritiski prijavitelja. Znova ponavlja svoja stališča o odmiku od parcelnih mej, kot ga določba 65. člen OPN-1. Navaja še, da se je po izdaji izpodbijane odločbe odločil za dograditev (razširitev) spornega nadstreška in je zato na Upravno enoto ... naslovil vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta. Z izdanim gradbenim dovoljenjem, št. 351-307/2018-18(0306) z dne 17. 10. 2018, mu je ta upravni organ dovolil postavitev nadstreška tlorisne velikosti 36,00 m2, z odmiki 0,05 m - 0,10 m od severne parcelne meje (parc. št. 846 - občinska cesta JP .., ... ulica) in 0,20 m od zahodne parcelne meje (parc. št. 748). Gradbeno dovoljenje prilaga v podkrepitev svojih dosedanjih navedb, obrazložitev tega dovoljenja pa v nadaljevanju povzema. Sodišču predlaga tudi razpis glavne obravnave.

22. V četrti pripravljalni vlogi tožnik ponavlja vse svoje navedbe iz tožbe in nadaljnjih pripravljalnih vlog, zlasti glede razumevanja pojmov stavba, objekt in nadstrešek, glede uporabe določb ZGO-1, Uredbe, OPN-1 ter ZPNačrt, glede drugih objektov v enoti urejanja ČE 8 ter glede postopka tožene stranke in na novo izdanega gradbenega dovoljenja.

23. V peti, zadnji pripravljalni vlogi tožnik, enako kot v tožbi, zatrjuje, da tožena stranka ni stvarno pristojna za vodenje predmetnega inšpekcijskega postopka ter ponavlja svoja stališča glede uporabe materialnega prava oziroma razumevanja 65. člena OPN-1. Ponovno izpostavlja tudi mnenje, da je izpodbijani ukrep gradbenega inšpektorja nesorazmeren.

24. Tožba je utemeljena.

25. Sodišče najprej ugotavlja, da je tožnik v tožbi in nadaljnjih pripravljalnih vlogah predlagal izvedbo več dokazov, vendar pa so tisti dokazi, ki jih je predlagal šele s tožbo oziroma pripravljalnimi vlogami, ni pa jih predlagal v upravnem postopku, nedovoljene tožbene novote in jih je zato sodišče zavrnilo. Po določbi tretjega odstavka 20. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) namreč stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta. Tožnik ni pojasnil zakaj dokazov, ki ji je predlagal šele s tožbo oziroma pripravljalnimi vlogami, ni predlagal že v upravnem postopku, niti ni navedel razlogov, zakaj tega ni storil. Sodišče je zato kot nedovoljene tožbene novote zavrnilo naslednje dokaze: za vpogled v fotografije spornega nadstreška, ki jih je tožnik priložil tožbi, razen tiste, ki je del upravnega spisa (predlagano v tožbi); z vpogledom v posnetke Novega naselja v ..., to je za enoto urejanje ČE 8 Agencije RS za okolje – Atlas okolja, ki jih je tožnik priložil tožbi, razen tistih štirih posnetkov, ki so del upravnega spisa (predlagano v tožbi in v prvi pripravljalni vlogi); z vpogledom v aplikacijo Agencije RS za okolje – Atlas okolja, ki se nanaša na isto območje (predlagano v tožbi in v prvi pripravljalni vlogi); z vpogledom v prijave in dopise oziroma urgence, ki jih je prijavitelj pošiljal toženi stranki (predlagano v tožbi); z imenovanjem izvedenca geodetske in gradbene stroke, ki naj ugotovi dejansko stanje v zvezi z odmiki od sosednjih parcelnih mej pri postavitvi vseh manj zahtevnih in enostavnih objektov v »Novem naselju v ...«, z oznako enote urejanja ČE 8, ki ga ju določi sodišče (predlagano v tožbi, v prvi, v drugi in v četrti pripravljalni vlogi); z vpogledom fotografije garaž ob stavbnih parcelah št. 654/5 in 697 k. o. ... (predlagano v prvi pripravljalni vlogi); z vpogledom v fotografije garaž v ... ulici ob parceli 703 k. o. ... (predlagano v prvi pripravljalni vlogi), z vpogledom v fotografije nadstreškov na naslovih: ... ulica s hišnimi številkami ..., ... ulici s hišnima številkama ... in ... - 6 krat in označba z oranžno puščico na zemljevidu garaže na ... ulici 54 (predlagano v pripravljalni vlogi), z ogledom obstoječih nadstreškov in garaž v Novem naselju v ..., oziroma ogledom na kraju samem (predlagano v prvi in v drugi pripravljalni vlogi); z vpogledom v prošnjo tožnika, naslovljeno na Mestno občino ... za uradno razlago 65. člena OPN-1 in dopolnitvijo te prošnje (predlagano v drugi pripravljalni vlogi); z vpogledom v odgovor Mestne občine ... na to prošnjo (predlagano v drugi pripravljalni vlogi); z vpogledom v dopis Mestne občine ... z dne 27. 6. 2018, naslovljenega na Upravno enoto ... (predlagano v drugi pripravljalni vlogi); z vpogledom lokacije stavb na ... ulici št. ... - označeno s črko A ter 4 in 6 (predlagano v drugi pripravljalni vlogi); z zaslišanjem gradbenega inšpektorja C.C. (predlagano v tretji pripravljalni vlogi); za vpogled v gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta Upravne enote ... št. 351-307/2018-18(0306) z dne 17. 10. 2018 (predlagano v tretji pripravljalni vlogi); za zaslišanje D.D., višje svetovalke III na Upravni enoti v ... (predlagano v tretji in v četrti pripravljalni vlogi); za vpogled v upravni spis upravne enote ..., Oddelka za okolje in prostor št. 351-307/2018(0306) in v tem spisu vpogled v uradni zaznamek št. 351-30712018-17(0306) z dne 4. 10.2018 s fotografijami (predlagano v tretji in četrti pripravljalni vlogi); in za vpogled v aplikacijo e-prostor in Atlas okolje ter Google si/maps (predlagano v četrti pripravljalni vlogi). Glede dokaznih predlogov za vpogled v zakonska besedila, odlok ter nekatere sodne odločbe sodišče pojasnjuje, da normativni predpisi in sodna praksa niso dokazi, ki bi se izvajali v upravnem sporu. Za vse ostale dokazne predloge pa sodišče ugotavlja, da so sestavni del upravnega spisa, da gre za listinske dokaze, ki so že bili izvedeni v upravnem postopku in je njihovo izvedbo zato dopustilo.

26. Pri odločanju o tožnikovi tožbi je sodišče uvodoma presodilo njegov tožbeni ugovor, da gradbeni inšpektor ni stvarno pristojen za izvedbo predmetnega inšpekcijskega postopka ter da gre pri nadzoru odmikov od parcelnih mej enostavnih objektov, ki so določeni z občinskimi prostorskimi načrti, za pristojnost občinskih organov. Sodišče taki tožnikovi razlagi ne sledi, zlasti ne njegovi utemeljitvi, da tako razmejitev pristojnosti določa GZ. Po prehodni in končni določbi prvega odstavka 106. člena GZ se namreč postopki, začeti na podlagi ZGO-1 pred začetkom uporabe GZ (to je pred 1. 6. 2018), tudi dokončajo po določbah tega zakona. V konkretnem primeru se je postopek pričel že v letu 2016, torej v času veljavnosti in uporabe ZGO-1, kar pomeni, da je ta zakon materialni predpis, na katerem temelji tako inšpekcijski postopek kot tudi izpodbijana odločitev. Po določbah ZGO-1 je bila pristojnost gradbenega inšpektorja, da med drugim nadzoruje ali so izpolnjeni pogoji za začetek gradnje oziroma drugih del po tem zakonu (1. alineja 145. člena ZGO-1), kot tudi ali se dela, za katera ni treba pridobiti dovoljenj po tem zakonu, izvajajo v skladu s prostorskimi akti in gradbenimi predpisi (6. alineja 145. člena ZGO-1). Vodenje inšpekcijskega postopka, izrekanje ukrepov in vročanje inšpekcijskih odločb se po ZGO-1 šteje za nujne ukrepe v javnem interesu v smislu ZUP (prvi odstavek 146. člena ZGO-1). To pomeni, da ne gre slediti tožniku, ki meni, da razlog za izvedbo predmetnega postopka ni bil javni interes, saj je s citirano določbo zakonodajalec določil, da je vodenje inšpekcijskega postopka, torej ko inšpektor odloča v okviru pristojnosti, določenih v 145. členom ZGO-1, vedno v javnem interesu. Tudi odločitev inšpektorja, da pritožba ne zadrži izvršitve, ni bila prepuščena njegovi samostojni presoji, pač pa to zahteva tretji odstavek 146. člena ZGO-1. V tem delu se sodišče v celoti pridružuje zaključkom drugostopenjskega organa, in se zanje, da bi se izognilo ponavljanju, sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

27. V obravnavanem primeru je gradbeni inšpektor preverjal, ali je tožnik s postavitvijo nadstreška ravnal v skladu z določbami ZGO-1. Med strankama površina in lokacija tega nadstreška ter njegova namembnost ni sporna, kot tudi ne, da gre za enostavni objekt. Po določbi 3.a člena ZGO-1 se gradnja enostavnega objekta lahko začne brez gradbenega dovoljenja, s tem da se tak objekt ne sme postavljati v nasprotju s prostorskim aktom. Inšpektor je presojal, ali je tožnik enostavni objekt postavil v skladu s prostorskim aktom, torej je presojal, ali je bil postavljen v skladu z zahtevo 3.a člena ZGO-1. To pomeni, da je odločal v okviru svojih pristojnosti, določenih z ZGO-1 in s tem v javnem interesu, medtem ko zatrjevanje tožnika, da se je za postopek odločil zaradi pritiskov prijavitelja, ostaja na ravni z ničemer dokazane domneve. Presoja inšpektorja ni bilo zgolj preverjanje odmika objekta od parcelne meje, kot to navaja tožnik, pač pa presoja ali je ta odmik (ki med strankama sicer ni sporen) takšen, da je skladen z določbami OPN-1, s tem pa presoja ali je tožnikov enostavni objekt legalna ali nelegalna gradnja.

28. Sodišče tudi ne sledi tožnikovemu tožbenem ugovoru, da je bila v postopku kršena pravica do izjave, torej da je bilo kršeno načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP. Po tej določbi mora upravni organ, preden izda odločbo v zadevi, dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za odločbo. Bistvo načela zaslišanja stranke ni v tem, da je stranka navzoča pri vsakem posameznem dejanju ugotovitvenega postopka, temveč v uresničevanju njegove vsebine. Uradna oseba, ki vodi postopek, mora zato dati stranki možnost, da v postopku uveljavi in zavaruje svojo pravico in pravno korist. Če za posamezna dejanja v postopku ni z zakonom določeno v kakšni obliki se lahko opravijo, jih opravijo stranke izven ustne obravnave pisno ali ustno na zapisnik, na obravnavi pa ustno.

29. Iz upravnega spisa je razvidno, da je tožnik sodeloval ob ogledu nadstreška dne 24. 11. 2016 ter na ugotovitve, zapisane v zapisniku o ogledu, ni imel pripomb. V zahtevi za pisno izjavo z dne 28. 11. 2016 ga je gradbeni inšpektor med drugim tudi pozval, da se opredeli do ugotovitve odmika nadstreška od parcelne meje z zemljiščem s parc. št. 748 k.o. ..., tožnik pa je v odgovoru z dne 6. 12. 2017 pojasnjeval, da je za odmik pridobil soglasje sosedov ter da je nadstrešek v enoti urejanja ČE 8 dopustno postavljati znotraj parcelnih meja. Očitno torej ne drži tožnikova trditev, da je bil prepričan, da je v obravnavanem primeru sporna višina nadstreška, pač pa se je do očitka, ki je v zadevi ključnega pomena, to je odmika objekta od parcelne meje, imel možnost izjaviti in je to možnost tudi izkoristil. To pa pomeni, da je tožena stranka v postopku spoštovala njegovo pravico do izjave.

30. Za zadevo ni relevantno, na kakšen način so postavljeni nadstreški oziroma enostavni objekti na drugih parcelah enote urejanja ČE 8. Drugostopenjski organ je v obrazložitvi svoje odločitve pravilno pojasnil, da obveznosti, ki jih določa zakon, zavezujejo vsakogar, ne glede na to ali drugi te obveznosti izpolnjujejo ali ne. To pa pomeni, da je sklicevanje na ureditev objektov na drugih nepremičninah in domnevne kršitve drugih za odločitev nerelevantna, tožnikova trditev, da mu je bila z odločitvijo tožene stranke kršena pravica do enakosti pa neutemeljena. Prav tako ni relevantna niti presoja ali tožnikov nadstrešek povzroča škodo drugim nepremičninam. Četudi ta škoda ne nastaja, namreč to samo po sebi ne pomeni, da je s tem gradnja skladna z določbami ZGO-1. Nenazadnje, neutemeljeno je tudi sklicevanje tožnika na odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-64/14 z dne 12. 10. 2017. S to odločbo namreč določba 152. člena ZGO-1, na podlagi katere je gradbeni inšpektor tožniku izrekel inšpekcijski ukrep, ni bila razveljavljena, pač pa je bilo ugotovljeno, da je v neskladju z Ustavo, Ustavno sodišče pa je uredilo varstvo pred nedopustnimi posegi v pravico do spoštovanja doma, do katerih bi lahko prišlo pred odpravo neustavnosti te določbe. Ustavno sodišče tako ni prepovedalo izrekanja ukrepov po določbi 152. člena ZGO-1, pač pa določilo, da je do odprave ugotovljene protiustavnosti posameznikom zagotovljeno sodno varstvo zoper dokončen sklep o zavrnitvi odloga izvršitve ukrepa iz 156.a člena ZGO-1, pri čemer vložitev predloga za odlog izvršbe, vložitev pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe in vložitev tožbe zoper tako odločitev pri Upravnem sodišču zadržijo izvršitev inšpekcijskega ukrepa odstranitve gradnje, izvršba pa se lahko odloži večkrat. Ker gre v konkretnem primeru za izrek ukrepa in ne za njegovo izvršitev, sklicevanje na prej navedeno odločbo Ustavnega sodišča RS ne more vplivati za sprejeto odločitev. Sodišče ob tem še dodaja, da ZGO-1 v primeru nelegalne gradnje v 152. členu ZGO-1 predpisuje le eno samo sankcijo, to je odstranitev nelegalnega objekta in zatorej tožnikova trditev, da bi moral gradbeni inšpektor presoditi sorazmernost ukrepa, ni utemeljena. Inšpektor mora namreč izreči tisti ukrep, ki ga določa zakon, presoja sorazmernosti pa je stvar njegove izvršitve.

31. Sodišče ugotavlja, da v obravnavani zadevi med strankama ni sporna dimenzija nadstreška, prav tako ni sporno, da je postavljen 0,20 m od parcelne meje s parc. št. 748 k.o. ... in da gre za objekt, ki ga je v skladu z Uredbo treba šteti za enostaven objekt, za gradnjo katerega gradbeno dovoljenje ni potrebno. Sporno pa je, ali je ta objekt zgrajen v skladu z občinskim prostorskim aktom, kot to določa drugi odstavek 3.a člena ZGO-1 in kar je pogoj za legalno postavitev enostavnih objektov.

32. Stranki sta soglasni, da je nadstrešek, ki je postavljen ob stanovanjski hiši ter prekriva parkirni prostor ob njej, z OPN-1 lociran v enoti urejanja ČE 8. Po določbi 65. člena OPN-1 gre v tej enoti urejanja za območje stavbnih zemljišč, ki so površine stanovanjskih naselij, namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi. Odmike objektov na teh zemljiščih določa drugi odstavek b) točke (Pogoji glede lege objektov), in sicer določa, da je najmanjši odmik stavb od sosednje parcelne meje 1,0 m in se prilagodi značilnim odmikom v enotah urejanja. Tožnik ima prav, ko v tožbi navaja, da je za razumevanje te določbe pomembno razumevanje pojmov "stavba" in "objekt". 65. člen OPN-1 v a) točki kot objekte določa: stanovanjske stavbe, nestanovanjske stavbe, gradbene inženirske objekte ter nezahtevne in enostavne objekte. Pojem "objekt" torej določa širše od pojma "stavbe", ki je le ena od objektov. Enako ta dva pojma razlikuje tudi ZGO-1, ki objekt določa kot s tlemi povezano stavbo ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami (1. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1), pri čemer stavbo določa kot objekt z enim ali več prostorov, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti (1.1. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1), gradbeni inženirski objekt pa kot objekt, namenjen zadovoljevanju tistih človekovih materialnih in duhovnih potreb ter interesov, ki niso prebivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbah (1.2. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1). Enostavni objekt je eden od vrst objektov, ki je konstrukcijsko nezahteven, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, ki ni namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje (1.10. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1).

33. Glede na navedeno sodišče soglaša s tožnikom, da je pri odločanju treba upoštevati, da je sporni nadstrešek enostavni objekt, da ni namenjen prebivanju niti opravljanju dejavnosti in da torej ne gre za stavbo. Nedvomno ta objekt tožena stranka šteje kot samostojni objekt in torej ne kot del že prej obstoječe stanovanjske hiše. Ker OPN-1 odmik 1,0 m od parcelne meje določa le za umestitev "stavb", ne pa za umestitev "objektov", ima po presoji sodišča tožnik prav, ko navaja, da za umestitev enostavnih objektov zadošča, da so postavljeni znotranj mej parcele ter nimajo vplivov na okolje. Tega, da bi imel tožnikov nadstrešek vpliv na okolje, tožena stranka ne zatrjuje. Sodišče torej meni, da od tožnika ni mogoče zahtevati, da bi pri umestitvi nadstreška na svoji nepremičnini upošteval odmik 1,0 m od parcelne meje, saj tega za objekt take vrste OPN-1 ne zahteva. Poleg tega OPN-1 postavitev nadstrešnic tudi določa kot enega od načinov urejanja parcel (sedmi odstavek e) točke OPN-1) v enotni urejanja ČE 8, kar je še dodaten argument, da nadstreška ni mogoče šteti za stavbo v smislu 65. člena OPN-1. Da je sporni nadstrešek zgrajen nad parkirnim prostorom in tudi služi temu namenu sicer med strankama ni sporno, izhaja pa tudi iz fotografij v upravnem spisu.

34. Skladno z vsem navedenim sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v zadevi zmotno uporabila materialno pravo, konkretno določbo 65. člena OPN-1 v povezavi s 3.a členom ZGO-1 in je zato na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijani akt odpravilo. Odločitev je sodišče sprejelo na seji senata, saj temelji na dokazih, ki so že bili izvedeni v upravnem postopku (prvi odstavek 51. člena ZUS-1), dejansko stanje, ki je za zadevo relevantno, pa med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1). Tožnik je sicer sodišču predlagal, naj v zadevi izvede glavno obravnavo. Četudi te svoje zahteve ni posebej argumentiral, sodišče razume, da je želel, da sodišče na glavni obravnavi izvede predlagane dokaze. Ker pa je sodišče te dokaze, razen dokaze, ki so del upravnega spisa in so že bili izvedeni v upravnem postopku, zavrnilo (glej 25. točko te obrazložitve), ni razlogov za izvedbo glavne obravnave in zato temu tožnikovemu predlogu ni sledilo.

35. Tožnik je sodišču predlagal, naj toženi stranki v plačilo naloži njegove stroške postopka, in sicer stroške upravne in sodne takse. Sodišče pojasnjuje, da je za odločanje o zahtevi za vrnitev upravne takse pristojen upravni organ in mora zato tožnik tako zahtevo uveljavljati pri toženi stranki, sodna taksa pa mu bo, skladno z določbami Zakona o sodnih taksah (ZST-1) vrnjena po uradni dolžnosti.