Jedro

Presojo v smislu "škode interesom procesnega udeleženca" je v tem postopku potrebno razlagati in vezati na konkretno obravnavan kazenski postopek, ne pa tudi na druge postopke, v katerih lahko tudi v drugačni vlogi nastopa posamezen procesni udeleženec iz obravnavane zadeve.

Pritožnik pravilno zatrjuje, da ugoditev predmetni prošnji za pregled in prepis kazenskega spisa v ničemer ne vpliva na potek konkretnega kazenskega postopka in na noben način ne posega v pravice in interese drugega oškodovanca v tem postopku.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se prošnji S. d. d. za posredovanje in pregled spisovne dokumentacije v zadevi II K 34826/2019 ugodi.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Kranju je z izpodbijanim sklepom zavrnilo prošnjo Banke, d. d., vložene po pooblaščencih iz Odvetniške pisarne B. v Ljubljani za posredovanje in pregled spisovne dokumentacije v obravnavani zadevi.

2. Zoper naveden sklep so se pooblaščenci Banke, d. d. pritožili zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter višjemu sodišču predlagali ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se njihovi prošnji ugodi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po proučitvi razlogov izpodbijanega sklepa, pritožbenih navedb in spisovnih podatkov višje sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče zmotno zaključilo, da v obravnavani zadevi Banka, d. d., upoštevaje sicer navedeno določbo šeste alineje 144. člena ZKP, ni moč priznati statusa oškodovanca, ker je to glede na obtožni akt le C. C. Višje sodišče glede na na vsebino te zakonske določbe in navedbe pritožnika pritrjuje navedbam slednjega, da je glede na izkazane aktivnosti Banke, d. d. v obravnavani zadevi, ko je prav ta v zvezi z opravljenimi transakcijami z računa njenega komitenta C. C. 5. 7. 2019 podala kazensko ovadbo, ki jo je 11. 7. 2019 tudi dopolnila z navedbami in okoliščinami, ki po njeno nakazujejo na sodelovanje C. C. s storilci kaznivega dejanja z namenom oškodovanja banke ter ob nadaljnji okoliščini, da je C. C. preko svojih pooblaščencev zoper Banko, d. d. že 24. 7. 2019 naslovil zahtevek za povrnitev zneska, ki je bil z njegovega računa dvignjen oziroma prenakazan ter ob dejstvu, na katerega pritožniki tudi pravilno opozarjajo in sicer, da C. C.ni podal kazenske ovadbe in tudi ni želel blokirati svojega računa, izkazano, da so premoženjske pravice banke vsaj ogrožene, kar pa je ravno okoliščina, ki takšnemu subjektu – v obravnavanem primeru Banka, d. d., daje status oškodovanca v obravnavanem postopku. Prezreti tudi ne gre, da je tudi za banko, tako kot oškodovanca C. C., ki pojem oškodovanca, veže na obstoj vzročne zveze med kaznivim dejanjem in kršitvijo ali ogrozitvijo osebne ali premoženjske pravice vsaj nakazana povezava med izvršitvijo kaznivega dejanja, očitanega obtožencema in ogroženostjo premoženjskih pravic le-te, zato ni videti razumnih razlogov za razlikovanje statusa oškodovanca C. C. in Banke, d. d., čeravno bi bilo moč šteti, da so bile dejanske pravice enega od njiju že kršene, premoženjske pravice drugega od njiju pa ogrožene. Ta ugotovitev sicer ne predstavlja utemeljene podlage za odrek statusa oškodovanca v primeru le ogroženih premoženjskih pravic le-tega.

5. Iz razlogov prvostopenjskega sodišča v točki 5 tudi izhaja, da je sodišče pri odločanju o upravičenem interesu za pregled in prepis kazenskega spisa, upoštevalo, pred tem pa ocenjevalo, če pregled in prepis spisa ni v škodo interesom kazenskega postopka in interesom procesnih udeležencev. Ugotovilo je, da bi bila ugoditev prošnji za pregled in prepis spisa v nasprotju z interesi procesnih udeležencev obravnavanega postopka, vendar je po oceni višjega sodišča kritika takega zaključka pritožnikov utemeljena.

6. Prvostopenjsko sodišče je v razlogih izpodbijanega sklepa navedlo določbo 128. člena ZKP kot zakonsko podlago, na podlagi katere sodišče lahko odreče pregled spisa, razlogi v zvezi s tem pa dejansko ne prepričajo, saj se prvostopenjsko sodišče v zvezi s tem sklicuje le na to, da želi banka s pridobitvijo listin iz navedenega kazenskega spisa, le-te uporabiti v civilnopravnem postopku zoper osebo, ki ima v tem kazenskem postopku status oškodovanca, da postopek še ni pravnomočno končan, v navedenem pa prepoznava nasprotje interesov med ugoditvijo prošnji za pregled in prepis spisov in interesi procesnih udeležencev – konkretno C. C. Višje sodišče ob taki utemeljitvi ugotavlja, da so tehtnejše navedbe pritožnikov, da je presojo v smislu „škode interesom procesnega udeleženca“ v tem postopku potrebno razlagati in vezati na konkretno obravnavan kazenski postopek, ne pa tudi na druge postopke, v katerih lahko tudi v drugačni vlogi nastopa posamezen procesni udeleženec iz obravnavane zadeve. Pritožnik v zvezi s tem pravilno zatrjuje, da ugoditev prošnji Banke, d. d. v ničemer ne vpliva na potek konkretnega kazenskega postopka in na noben način ne posega v pravice in interese drugega oškodovanca – C. C. v tem postopku. Ker so se za točne izkazale tudi navedbe pritožnika, da je bilo Banki, d. d. že v teku preiskave dovoljen pregled in prepis spisovnega gradiva in, ko je jasno, da je glede na naravo preiskave prav v tej fazi kazenskega postopka obstoj upravičenega interesa potrebno presojati še strožje kot v fazi glavne obravnave, je višje sodišče ob ugoditvi utemeljenim navedbam pritožnika, izpodbijan sklep spremenilo na način, kot izhaja iz izreka te odločbe.