Jedro

Določilo prvega odstavka 146. člena ZPP, po katerem mora tožnik, ki se nahaja v tujini in v Sloveniji nima pooblaščenca, ob vložitvi tožbe imenovati pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, se uporabi tudi, če tožnik ob vložitvi tožbe ima pooblaščenca, pa kasneje pooblastilno razmerje preneha.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo družbe A. d.o.o., za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji zaradi zaposlitve ali dela za tožnika.

Tožnik je po odvetnici B.B. zoper zgoraj navedeno odločbo vložil tožbo, v kateri predlaga odpravo odločbe in povrnitev stroškov postopka.

Sodišče je navedeno tožbo vročilo toženi stranki.

Dne 9. 4. 2014 je sodišče od tožnikove odvetnice prejelo obvestilo, da je tožniku odpovedala pooblastilo za zastopanje in naj se od prejema tega obvestila dalje sodna pisanja vročajo neposredno tožniku.

K točki I izreka: Po določbi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) se za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, primerno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Po določbi prvega odstavka 146. člena ZPP bi moral tožnik, ki se nahaja v tujini in v Republiki Sloveniji nima pooblaščenca, ob vložitvi tožbe imenovati pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Ker tožnik po odpovedi pooblastila tega ni storil, mu je sodišče na podlagi istega zakonskega določila s sklepom naložilo, da mora imenovati pooblaščenca za sprejemanje pisanj v roku 30 dni, šteto od dneva, ko je ta sklep vročen začasni zastopnici, upravičeni za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Hkrati je sodišče z istim sklepom postavilo tudi začasno zastopnico, upravičeno za sprejemanje pisanj z nalogo, da tožniku vroči ta sklep. Sodišče je tožnika tudi opozorilo na to, da če v roku 30 dni, odkar je bil ta sklep vročen začasni zastopnici, ne bo imenoval svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, bo njegovo tožbo zavrglo. Po povratnicah v spisu je mogoče ugotoviti, da je bil navedeni sklep opr. št. I U 399/2014-10 z dne 11. 4. 2014 o postavitvi začasne zastopnice za sprejemanje pisanj in o naložitvi tožniku, da mora v roku 30 dni imenovati svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj, vročen začasni zastopnici 15. 4. 2014. Tožnik pa je prejel navedeni sklep dne 18. 4. 2014. Ker torej tožnik v 30 dnevnem roku ni imenoval pooblaščenca za sprejemanje pisanj, je sodišče v skladu z določilom prvega odstavka 146. člena ZPP tožbo zavrglo. Pri tem sodišče še pojasnjuje, da tudi če tožnik ob vložitvi tožbe ima zastopnika, kot je bilo to v tem primeru, pa kasneje pooblastilno razmerje preneha, se prav tako uporabi določilo 146. člena ZPP o pooblaščencu za sprejemanje pisanj, kar je razvidno iz sklepa Vrhovnega sodišča RS št. I Up 1396/2005, kjer je šlo za podoben primer.

K točki II izreka: Ker je sodišče tožbo zavrglo, trpi skladno s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 vsaka stranka svoje stroške postopka.