Jedro

Stranka mora biti poslovno sposobna, sicer sklenitev pogodbe ni veljavna.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da kupoprodajna pogodba med pravdnima strankama, ki sta jo sklenili 27.7.1995, ni veljavna.

Toženi stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov.

Proti tej sodbi vlaga pritožbo tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče ni sledilo izpovedbam oseb, ki so bile v obdobju pred podpisom sporne pogodbe v neposredni zvezi s toženko. Lahko bi zaslišalo taščo tožene stranke, M.Š., ki je bila v rednih stikih s tožnico. Lahko bi zaslišalo tudi P.C., nečakinjo tožeče stranke, ki je tudi bila v rednih stikih s tožnico. Ponujanje stanovanja s strani tožeče stranke pa bi lahko potrdili še priča A.Š. in B.P.. Na obstoj dogovarjanja kaže tudi dejstvo, da je V.J. po predhodnem dogovoru med toženo in tožečo stranko uredil balkon pri tožeči stranki, kar je vse finasirala tožena stranka.

Izvedeniško mnenje se nanaša na čas 29.9.1995, kar je nekaj mesecev po podpisu pogodbe. Izvedeniško mnenje obravnava status tožnice v času 29.9.1995 in ugotavlja stanje tudi ob izdaji izvedeniškega mnenja. Podpihovanje s strani drugih je lahko spravilo tožečo stranko v stanje depresije in tesnobe. Mnenje izvedenca je v preveliki meri opirano na izpoved nečakinj Maje in sosedov in ne navaja medicinskega stanja v času podpisa pogodbe. Sankcija, če je posel sklenila nepopolna poslovna oseba, je relativna neveljavnost, v kolikor se posel ne odobri. Ničnostna sankcija ne pride v poštev. Ob tem se postavlja vprašanje pooblastila pooblaščencu. Ali ima tožeča stranka temne in svetle trenutke in je občasno razsodna in občasno ne? Za veljavnost pooblastila bi morala biti prisebna.

Na vročeno pritožbo tožeča stranka ni odgovorila.

Sodišče prve stopnje se je po opravljenem dokaznem postopku postavilo na stališče, da je tožeča stranka bila v času sklepanja sporne pogodbe neprištevna oziroma ni bila sposobna oblikovati prave poslovne volje, ter da je zato pogodba neveljavna (1. odstavek 56. člena ZOR). Pri tem se je sodišče prve stopnje predvsem oprlo na izvedeniško mnenje izvedenca psihiatra dr. D.Ž..V dokazno oceno sodišča prve stopnje pa ima pritožbeno sodišče pomisleke. Pritožba namreč utemeljeno opozarja na dejstvo, da se izvedeniško mnenje opira predvsem na čas, ko je bila tožeča stranka obravnavana pri Centru za izvenbolnišnične psihiatrične dejavnosti, to je septembra 1995. Dogodki v zvezi s sporno pogodbo, pa so se odvijali julija 1995. V izvedeniškem mnenju je izvedenec na predzadnji strani (list. št. 61) zapisal, da tožnica občasno prehaja v stanja, ko ni sposobna razumeti pomena svojih dejanj in dojeti njihove posledice. Ob tem je tudi zapisal, da je njeno stanje danes še slabše kot pred dvema letoma. Na zadnji strani izvedeniškega mnenja pa je zapisal, da je tožnica tudi v času sklenitve sporne pogodbe, to je mesec julij 1995, imela omenjene duševne motnje, zaradi katerih ni bila sposobna povsem razumeti pomena svojega dejanja in dojeti njihove posledice v celoti.

Glede na ugotovitve izvedenca, da tožnica občasno prehaja v opisana stanja, ter glede na dejstvo, da je obravnavana medicinska dokumentacija iz septembra 1995, pogodba pa je bila podpisana julija 1995, ni mogoče s stopnjo gotovosti sklepati, v katerem stanju je bila tožnica ob podpisu pogodbe. Treba je tudi poudariti, da je neprizadeta priča, to je notarka N.Č. izpovedala, da je bila tožnica pri njej dvakrat, saj ni šlo za enkratno overovitev podpisa, ampak za dogovarjanja, ali bi stranki sklenili darilno ali kupoprodajno pogodbo.

Pritožba tudi utemeljeno opozarja, da je ob stališču sodišča prve stopnje, da tožnica ni povsem razsodna, vprašljiva tožničina sposobnost biti stranka oziroma ustreznost podpisa pooblastila njenemu odvetniku. Če je tožničino stanje veliko slabše kot je bilo ob sklenitvi pogodbe, tedaj je res vprašljiva njena procesna sposobnost. Če je tožnica ob vložitvi tožbe oziroma ob podpisu pooblastila bila nerazsodna, bi kazalo tožeči stranki postaviti začasnega zastopnika, če že ne teče postopek pri Centru za socialno delo za postavitev skrbnika (primerjaj 84. člen ZPP/77).

Ker je tako ostalo dejansko stanje nezadosti ugotovljeno (tako glede vsebine zadeve kot glede procesnih predpostavk), je to narekovalo razveljavitev sodbe in vrnitev sodišču prve stopnje v ponovno sojenje (370. člen ZPP). V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje ugotovi, ali je tožničino splošno stanje vplivalo na njeno poslovno sposobnost ob sklepanju pogodbe in sicer 20.7.1995. Tožena stranka v pritožbi tudi ponuja zaslišanje novih prič, ki naj bi vedele povedati, kakšno je bilo tožničino duševno stanje v času ob podpisu pogodbe. Nato naj sodišče prve stopnje ugotovi, kakšno je bilo tožničino stanje ob podpisu pogodbe, saj izvedenec v mnenju omenja, da tožnica občasno prehaja še sedaj v stanja, ko ni sposobna razumeti pomena svojih dejanj in njihovih posledic. Takšen sklep dopušča tudi možnost, da ima tožnica občasno obdobja, ko pa je (bila) razsodna.

Izvedencu bo treba predočiti izpovedbo notarke ter drugih prič in ga vprašati, ali lahko s stopnjo gotovosti ugotovi njeno duševno stanje v času podpisa pogodbe. Treba bo tudi ugotoviti, ali je tožeča stran ob vložitvi tožbe in v postopku sposobna oblikovati voljo tako, da je lahko stranka v postopku (1. odstavek 79. člena ZPP/77). Če se bo izkazalo, da ni poslovno sposobna, bo treba postaviti začasnega zastopnika oziroma ugotoviti, ali nima že skrbnika po določbah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

Končno je treba pritožbi še odgovoriti na pomisleke v zvezi z materialnopravno presojo sodišča prve stopnje. Določba 1. odstavka 56. člena ZOR pride v poštev, če bi tožeča stranka dokazala, da v času sklenitve sporne pogodbe ni bila poslovno sposobna glede na stanje svoje bolezni. Če se ugotovi, da je v času sklepanja pogdbe tožnica bila nerazsodna, takšna sklenitev pogodbe ne more biti veljavna.

Izrek o stroških temelji na določbi 165. člena ZPP/99.