Jedro

Upnik utemeljeno navaja, da je prejel poziv sodišča, da odgovori na ugovor dolžnika, da se je opredelil do stališča dolžnika, podal konkretne navedbe, da je sodišče opravilo vsebinsko presojo ugovora, da je ravno zato, ker je dolžnik zatrjeval celotno poplačilo (med njima pa je očitno več odprtih zadev), moral odgovoriti, da se ne bi v drugi zadevi dolžnik skliceval na to, da je zaradi nevložitve odgovora in fikcije priznavanja dejstev sodišče v drugi zadevi štelo, da so poravnane vse terjatve. Upnik ne more vedeti na kakšne načine se bo dolžnik branil v večih medsebojnih zadevah.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se spremeni izpodbijana II. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje tako, da se glasi:

"Dolžnik je dolžan v roku osem dni po vročitvi tega sklepa povrniti upniku 223,99 EUR nadaljnjih stroškov izvršilnega postopka."

II.Dolžnik je dolžan v roku osem dni po vročitvi tega sklepa povrniti upniku 175,73 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od devetega dne po vročitvi tega sklepa dalje do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika po izteku roka, vložen 4. 8. 2025 (I. točka izreka). Upniku ni priznalo stroškov v vlogi z dne 3. 10. 2025 (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je upnik v odgovoru na ugovor potrdil prejem plačil, ki jih je navajal dolžnik v ugovoru po izteku roka, zato bi enake posledice nastopile, če tega ne bi podal. Poleg tega je ravno zaradi upnikovega umika izvršbe le-to ustavilo, upnik pa je v vlogi z dne 3. 10. 2025 navajal predvsem dejstva, ki s predmetnim izvršilnim postopkom nimajo povezave, saj se nanašajo na postopek, ki se vodi zoper dolžnika pod drugo opravilno številko.

2.Zoper II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je 25. 9. 2025 prejel ugovor dolžnika z dne 4. 8. 2025 s prilogami in pozivom sodišča z dne 24. 9. 2025, da odgovori na ugovor v roku osem dni, sicer se bo štelo, da so ugovorne navedbe resnične. Iz poziva z dne 24. 9. 2025 ne izhaja, da je sodišče vlogo dolžnika štelo kot ugovor po izteku roka, ampak kot navadni ugovor v izvršilnem postopku po prejemu sklepa o izvršbi. Upnik je glede na poziv odgovoril na vlogo dolžnika, pri čemer je v odgovoru podal jasne in konkretne navedbe in odgovor na vlogo dolžnika, opredelil se je torej do stališča dolžnika. Sodišče je opravilo vsebinsko presojo ugovora dolžnika, se opredelilo do navedb upnika v odgovoru na ugovor, kateremu ga je pozvalo, ko je štelo, da je odgovor potreben za odločitev sodišča. Vloga dolžnika bi se lahko štela kot da je izvedel še kakšna dodatna plačila, poleg tistega, kar je upnik umaknil in je zato upnik v odgovoru na ugovor podal pojasnila, ki jih je sodišče sprejelo. Odgovor je bilo potrebno podati iz razloga, da se ne bi štelo, da so vse medsebojne obveznosti poravnane, kot je dolžnik trdil v ugovoru, saj to ne drži in je upnik iz tega razloga moral omeniti drug postopek. V kolikor ne bi odgovoril na navedbe dolžnika v vlogi, bi lahko dolžnik v drugem postopku trdil, da je med strankama nesporno, da so vse obveznosti poravnane, čeprav to ne drži.

3.Dolžnik ni odgovoril na pritožbo.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Upnik utemeljeno navaja, da je prejel poziv sodišča, da odgovori na ugovor dolžnika, da se je opredelil do stališča dolžnika, podal konkretne navedbe, da je sodišče opravilo vsebinsko presojo ugovora, da je ravno zato, ker je dolžnik zatrjeval celotno poplačilo (med njima pa je očitno več odprtih zadev), moral odgovoriti, da se ne bi v drugi zadevi dolžnik skliceval na to, da je zaradi nevložitve odgovora in fikcije priznavanja dejstev sodišče v drugi zadevi štelo, da so poravnane vse terjatve. Upnik ne more vedeti na kakšne načine se bo dolžnik branil v večih medsebojnih zadevah. Če je sodišče prve stopnje prejelo vlogo dolžnika, bi lahko pred pošiljanjem upniku in pozivanjem na odgovor ugotovilo, da je neobrazložen ter ne bi pošiljalo vloge v izjavo upniku. S tem mu ne bi povzročilo stroškov odgovora na ugovor. V okoliščinah tega primera so bili upnikovi stroški za odgovor potrebni za izvršbo po petem odstavku 38. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje, zmotno je uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje je upniku priznalo nagrado za sestavo odgovora na ugovor 300 točk po osmi točki tarifne št. 31 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT), materialne stroške 2 %, 22 % DDV, skupaj 223,99 EUR. Ugodilo je pritožbi in spremenilo izpodbijani del sklepa (peta alineja 358. člena ZPP v zvezi s tretjo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

6.Upnik je uspel s pritožbo (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ), stroški za sestavo so bili prav tako potrebni za izvršbo po petem odstavku 38. člena ZIZ. Sodišče druge stopnje mu je priznalo nagrado za sestavo pritožbe 200 točk po sedmi točki tarifne št. 31 OT (ne v presežku do zahtevanih 250 točk, ker vrednost spornega predmeta predstavljajo samo zavrnjeni stroški), materialne stroške 2 %, 22 % DDV, sodno takso za pritožbo 26,40 EUR, skupaj 175,73 EUR. Odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti od priznanih stroškov temelji na Načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča št. 1/2006.