Jedro

Ker iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, zakaj sodišče prve stopnje dokaza z zaslišanjem dolžnika ni izvedlo, pritožba utemeljeno zatrjuje, da ga je sodišče prve stopnje prezrlo oziroma se do njega ni vrednostno opredelilo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor (I. točka izreka), dolžniku naložilo, da v roku 8 dni od vročitve sklepa povrne upniku njegove nadaljnje izvršilne stroške v znesku 149,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega s tem sklepom, do plačila (II. točka izreka) ter sklenilo, da dolžnik sam krije stroške ugovornega postopka (III. točka izreka).

2. Zoper navedeno odločitev se dolžnik pravočasno pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Očita, da je izpodbijana odločitev obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka, saj se kljub dolžnikovemu ugovoru zastaranja zakonskih zamudnih obresti, sodišče prve stopnje do tega v svojih razlogih ni opredelilo, zato se odločitev v tem delu ne da preizkusiti. Ker iz razlogov izpodbijanega sklepa ne izhaja, zakaj sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza z zaslišanjem dolžnika, predlaganega v ugovoru, je odločitev obremenjena tudi s kršitvijo po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ. Vztraja pri ugovornih trditvah o zastaranju glavnice kot tudi o zastaranju zakonskih zamudnih obresti ter očitkih, da je bil predlog za izvršbo nepopoln ter nezmožen obravnavanja. Predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje oziroma spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugovoru dolžnika v celoti ugodi s stroškovno posledico. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V predmetni zadevi je bila izvršba dovoljena na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 108503/2008 z dne 4. 12. 2008 in sklepa istega sodišča VL 108503/2008 z dne 14. 10. 2011, in sicer tako za glavnice kot tudi zakonske zamudne obresti od teh glavnic.

5. Pritožba se neutemeljeno zavzema za zaključek, da navedena sklepa nista izvršilna naslova. Po določbi 1. točke drugega odstavka 17. člena ZIZ je izvršilni naslov izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava. Pri tem je skladno s prvim odstavkom 19. člena ZIZ sodna odločba izvršljiva, če je postala pravnomočna in če je potekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je upnik k predlogu za izvršbo priložil sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 108503/2008 z dne 4. 12. 2008 ter potrdilo o njegovi pravnomočnosti in izvršljivosti ter sklep istega sodišča VL 108503/2008 z dne 14. 10. 2011, ki pa ni bil opremljen s potrdilom o pravnomočnosti in izvršljivosti. Dolžnik ne zatrjuje, da mu sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 108503/2008 z dne 14. 10. 2011 ne bi bil vročen. Ker iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da je upnik k predlogu za izvršbo v zvezi z navedenim sklepom priložil tudi zaprosilo za potrditev pravnomočnosti tega sklepa v navedeni izvršilni zadevi in v odgovoru na ugovor glede pravnomočnosti in izvršljivosti tega sklepa predlagal vpogled v spis VL 108503/2008, sodišče prve stopnje pa je po vpogledu v navedeno zadevo ugotovilo, da upniku ni bila poslana pravnomočnost, za katero je zaprosil z vlogo z dne 11. 10. 2011 ter da je sklep VL 108503/2008 z dne 14. 10. 2011 postal pravnomočen in izvršljiv dne 27. 10. 2011, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo oba k predlogu za izvršbo priložena sklepa kot izvršilna naslova. Glede na navedeno so neutemeljeni tudi pritožbeni očitki, da predlog za izvršbo ni bil sposoben obravnavanja ter bi ga bilo potrebno zavreči, ker upnik ni natančno navedel, kdaj naj bi izvršilni naslov postal pravnomočen in izvršljiv.

6. Iz listin spisa izhaja, da upnik v predmetnem postopku z dne 3. 8. 2021 vloženim predlogom izterjuje glavnico 692,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 4. 2008 dalje do plačila, glavnico 151,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 12. 2008 dalje do plačila ter glavnico 87,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 10. 2011 dalje do plačila. Tako iz razlogov izpodbijanega sklepa kot iz pritožbenih trditev izhaja, da je dolžnik v ugovoru ugovarjal zastaranje tako glavnic kot tudi zakonskih zamudnih obresti, izterjevanih od teh glavnic. Sodišče prve stopnje je zavrnilo dolžnikov ugovor zastaranja v posledici zaključka, da je zastaralni rok pričel teči dne 27. 10. 2011 in tako do dne vložitve izvršilnega predloga dne 3. 8. 2021 desetletni zastaralni rok še ni potekel (prvi odstavek 356. člena Obligacijskega zakonika; v nadaljevanju OZ). Ker iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, zakaj je sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor zavrnilo tudi glede dovolitve izvršbe za prej navedene zakonske zamudne obresti, se odločitev sodišča prve stopnje v tem delu ne da preizkusiti, zato je podana kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s 15. členom ZIZ.

7. Utemeljeno pritožba očita tudi, da se sodišče ni izjavilo o dokaznem predlogu za zaslišanje dolžnika, podanem v ugovornem postopku. Glede na spisovne podatke (vpogled v l. št. 43 spisa) je namreč pritrditi pritožniku, da je v zvezi z ugovornimi trditvami predlagal dokaz z lastnim zaslišanjem. Ker iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, zakaj sodišče prve stopnje tega dokaza ni izvedlo, pritožba utemeljeno zatrjuje, da ga je sodišče prve stopnje prezrlo oziroma se do njega ni vrednostno opredelilo. Ob navedenem sodišče druge stopnje zaključuje, da je bila pritožniku z nezakonitim postopanjem kršena pravica do izjavljanja v dokaznem postopku in je s tem podana kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ.

8. Glede na navedeno je bilo potrebno utemeljeni pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), saj omenjenih pomanjkljivost pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti. V novem postopku naj sodišče prve stopnje zgoraj opisani kršitvi odpravi. Zgolj v pomoč pritožbeno sodišče dodaja, da sodišče sicer ni dolžno slediti dokaznim predlogom strank, če oceni, da izvedba predlaganega dokaza na odločitev sodišča ne bi mogla vplivati, vendar mora zavrnitev dokaznega predloga stranke ustrezno obrazložiti1. 9. Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se odločitev o stroških tega pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.

1 Primerjaj: Odločba US RS: Up-77/01 z dne 4. 3. 2004.