Jedro

Vprašanje veljavnosti prodajnih pogodb kot materialnih podlag za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo, predstavlja predhodno vprašanje, od katerega bo odvisna odločitev o izbrisni tožbi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom prekinilo postopek do pravnomočnega zaključka postopka, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani opr. št. VI Pg 530/2009. 2. Zoper sklep se je pravočasno, iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (1. in 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (1), v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), pritožila tožena stranka. Višjemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala, da višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Priglasila je tudi stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče sme samo rešiti predhodno vprašanje, ki še ni bilo pravnomočno rešeno na matičnem področju, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno. Po drugi strani pa se lahko, kot v obravnavanem primeru, sodnik po prostem preudarku odloči za prekinitev postopka vse do pravnomočne rešitve na matičnem področju (1. točka prvega odstavka 206. člena ZPP).

6. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o prekinitvi postopka utemeljilo z obrazložitvijo, da vprašanje, ki se rešuje v okviru postopka opr. št. VI Pg 530/2009, to je vprašanje (ne)veljavnosti zavezovalnega pravnega posla, predstavlja predhodno vprašanje v tem postopku. Glede na to, da je postopek reševanja predhodnega vprašanja že v teku, je sodišče prve stopnje odločilo, da je obravnavani spor smotrno do pravnomočne odločitve o predhodnem vprašanju prekiniti.

7. Tožena stranka je v pritožbi trdila, da tožeča stranka v dveh vzporednih pravdah uveljavlja neveljavnost istega pravnega posla, to je prodajne pogodbe oziroma zemljiškoknjižnega dovolila vsebovanega v prodajni pogodbi, s tem, da gre v eni za izpodbijanje, v drugi pa za uveljavljanje ničnosti pravnega posla. Vprašanje izpodbojnosti prodajne pogodbe je irelevantno za vprašanje ničnosti zemljiškoknjižnega dovolila vsebovanega v tej pogodbi, zato kot tako tudi ne more predstavljati predhodnega vprašanja za odločitev v tej zadevi. Trdila je še, da je tožbeni zahtevek v tej pravdi napačno postavljen, saj bi morali na strani tožene stranke kot enotna in nujna sospornika nastopati obe stranki prodajne pogodbe.

8. Tožbeni zahtevek na ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in njen izbris predstavlja izbrisno tožbo, ki jo urejajo določbe 243. do 245. člena Zakona o zemljiški knjigi (2) (v nadaljevanju ZZK-1). Če je vknjižba določene pravice iz materialnopravnega razloga neveljavna in če so zaradi te vknjižbe kršene pravice določene osebe na nepremičnini, sodišče na podlagi tožbe te osebe ugotovi neveljavnost vknjižbe in odloči, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov (prvi odstavek 243. člena ZZK-1). Tožeča stranka izbrisno tožbo utemeljuje s trditvami o neveljavnosti zavezovalnih pravnih poslov, to je prodajnih pogodb sklenjenih med O. M. (kot prodajalko) in družbo O. d.o.o. (3) oziroma družbo O. M. d.o.o. (4) (obe pravni prednici tožene stranke(5)), ki sta bili podlaga za vknjižbo lastninske pravice v korist družbe O. M. d.o.o. (6). Vprašanje veljavnosti prodajnih pogodb kot materialnih podlag za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo, predstavlja predhodno vprašanje, od katerega bo odvisna odločitev o izbrisni tožbi. Glede na to, da pred naslovnim sodiščem poteka pravda na razveljavitev prodajnih pogodb in sklenitev le-teh s tožečo stranko kot kupcem, ki se vodi pod opr. št. VI Pg 530/2009, in je sedaj v zaključni fazi (tožbenemu zahtevku je bilo s sodbo z dne 06. 01. 2012 ugodeno, sodba pa še ni pravnomočna), se odločitev sodišča prve stopnje, ki je obravnavani spor iz razloga smotrnosti, ekonomičnosti in hitrosti postopka prekinilo, izkaže kot pravilna.

9. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da bi morali biti v obravnavanem primeru toženi obe stranki prodajne pogodbe, in sicer kot enotna in nujna sospornika. Pasivno legitimacijo za izbrisno tožbo določa ZZK-1 v 244. členu. Izbrisna tožba se lahko vloži proti tistemu, ki je pridobil pravico neposredno z izpodbijano vknjižbo oziroma tistemu, ki je pridobil pravico na podlagi izpodbijane vknjižbe (prvi in drugi odstavek 244. člena ZZK-1). Iz navedenega sledi, da bi bila v konkretnem primeru sicer glede na stanje zemljiške knjige za izbrisno tožbo pasivno legitimirana družba O. M. d.o.o., vendar je upoštevaje dejstvo, da družba O. M. d.o.o. ne obstaja več, za izbrisno tožbo kot pravna naslednica družbe O. M. d.o.o. pasivno legitimirana družba P. d.o.o..

10. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, višje sodišče pa v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni ugotovilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), materialno pravo pa je bilo tudi pravilno uporabljeno, je višje sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).

11. Na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP je višje sodišče odločilo še o stroških pritožbenega postopka. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP). Tožeča stranka pa sama krije stroške odgovora na pritožbo, saj odgovor na pritožbo k odločanju višjega sodišča ni pripomogel in kot tak za postopek ni bil potreben (prvi odstavek 155. člena ZPP).

(1) Ur. l. RS, št. 26/1999 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami.

(2) Ur. l. RS, št. 58/2003 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami.

(3) Kupoprodajna pogodba z dne 30. 12. 2004 (priloga A9).

(4) Kupoprodajna pogodba z dne 14. 12. 2007 (priloga A4).

(5) http://www.ajpes.si/prs/podjetjeSRG.asp?s=1&e=283920#

(6) Višje sodišče po vpogledu v zemljiško knjigo ugotavlja, da je pri idealnih lastniških deležih 74.750/1.000.000 in 48.250/1.000.000 nepremičnine ID 1158661 kot lastnica še vedno vpisana družba O. M. d.o.o., L., pravna prednica tožene stranke.