Jedro

Dolžnik v postopku do dokončnosti obračuna nima vpliva na to, kako izvršitelj obračunava terjatev, saj samega obračuna ne more grajati, ker gre do takrat zgolj za razmerje med upnikom in izvršiteljem in je upnik tisti, ki plača stroške izvršbe, povrnitev katerih pa lahko zahteva le preko sodišča tako, da le-to izda sklep o njihovi odmeri in jih naloži v poplačilo dolžniku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik in dolžnik sama krijeta svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom v točki I izreka ugovoru dolžnika ugodilo in izvršilni postopek ustavilo, odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške ugovornega postopka (točka II izreka) ter sklenilo, da se razveljavijo opravljena izvršilna dejanja, v kolikor s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih oseb in da se v zemljiški knjigi pri nepremičnini parc. št. 753/6 k.o. D. izbriše zaznamba sklepa o izvršbi opr. št. In 54/2013-6 z dne 27. 5. 2013 (točka III izreka).

2. Zoper citiran sklep je pritožbo po svojem pooblaščencu vložil upnik, iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Sodišču prve stopnje očita, da je bistveno kršilo določbe ZIZ, ko je zavzelo stališče, da je prepozno nasprotoval obračunu izvršitelja, saj se je o obračunu izvršitelja, ki ga je prejel 17. 12. 2014, pravočasno izjavil z vlogo z dne 19. 12. 2014 ter ga prerekal. Prav tako se ne strinja s prvostopenjsko obrazložitvijo, da zahteva plačilo nadaljnjih izvršilnih stroškov, saj zahteva glavnico v znesku 812,57 EUR, ki mu jo dolžnik še dolguje. Če je sodišče prve stopnje menilo, da izvršitelj ni imel zakonske podlage za zadrževanje sredstev ter poplačilo svojih stroškov, bi moralo to tekom postopka sankcionirati, saj sodišče skrbi za zakonito delo izvršitelja. Zavzema se za ugodno rešitev zadeve. Priglaša pritožbene stroške.

3. Dolžnik se v odgovoru na pritožbo zavzema za zavrnitev le-te in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je preizkušalo pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona ter 15. členom ZIZ. Ugotovilo je, da je izpodbijana odločitev materialnopravno pravilna, oprta na popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje, prav tako pa neobremenjena s procesnimi kršitvami. Sklep sodišča prve stopnje ima utemeljene razloge o odločilnih dejstvih in jih sodišče druge stopnje v celoti povzema ter se nanje sklicuje, v zvezi s pritožbo pa dodaja:

6. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločalo o ugovoru po izteku roka (po prvem odstavku 56. člena ZIZ), ki ga je dne 14. 7. 2014 ter dne 21. 8. 2014 vložil dolžnik. V slednjem je navedel, da je terjatev v celoti poravnal. 7. V točki 4 obrazložitve izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje ugotovilo, plačilo katerih zneskov je med strankama nesporno. Izvršitelj je v spis dne 17. 7. 2014 vložil obračun plačila za delo in stroške izvršitelja, iz katerega izhaja, da je dolžnik dolg v celoti poravnal. Dolžnik je k vlogi z dne 21. 8. 2014 priložil obračun terjatve in obvestilo o delitvi kupnine z dne 16. 7. 2014 (priloga B8), o katerem se upnik v odgovoru na ugovor po izteku roka v vlogi z dne 8. 10. 2014 ni izrekel, ampak je zatrjeval le, da terjatev ni v celoti poravnana in da mu dolžnik dolguje še 812,57 EUR iz naslova vplačane varščine (list. št. 200). Izvršitelj je dne 9. 12. 2014 v spis vložil obračun terjatve in obvestilo o delitvi kupnine z dne 2. 12. 2014, za katerega je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je identičen obračunu terjatve z dne 16. 7. 2014. Po pregledu obeh navedenih obračunov terjatve sodišče druge stopnje ugotavlja, da sta res identična, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.

8. Neutemeljena so pritožbena izvajanja, da je sodišče prve stopnje napačno obrazložilo, da je med strankama sporna terjatev iz naslova nadaljnjih izvršilnih stroškov, saj to izhaja iz upnikove vloge z dne 8. 10. 2014. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje štelo, da upnik zatrjuje, da naj bi neupoštevana varščina v znesku 812,57 EUR vplivala na sam obračun terjatve oziroma na vrstni red poračunavanja (stroški, obresti, glavnica).

9. Glede na prvostopenjske ugotovitve, je bila upniku tekom postopka odobrena brezplačna pravna pomoč (odločba Bpp 395/2013 z dne 1. 7. 2013), in sicer je bil oproščen plačila varščine izvršitelja tako, da dejansko ni sam vplačal varščine na račun izvršitelja, o tem pa tekom postopka tudi ni posredoval nobenega dokaza. Zaradi tega je pravilna prvostopenjska ugotovitev, da stroškov, ki so nastali v zvezi z delom izvršitelja, ni bil dolžan založiti upnik, ampak so se izplačali iz naslova brezplačne pravne pomoči. Pravilna je tudi nadaljnja ugotovitev, da so neutemeljena upnikova zatrjevanja, da mu je dolžnik plačal premalo stroškov na račun varščine.

10. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, iz obračunov terjatve sicer res izhaja, da si je izvršitelj ob tem, ko je dolžnik opravil delna plačila dolga, za stroške zadržal določene zneske (kot je podrobneje razvidno iz točke 7 obrazložitve izpodbijanega sklepa), a je imel upnik vsakič možnost, da v skladu z določbo 38c. člena ZIZ vloži zahtevo,(1) da o obračunu odloči sodišče, česar pa ni storil in so obračuni izvršitelja postali dokončni. Ker pa upnik teh stroškov v postopku ni priglasil, sodišče o njih ni odločalo in jih ni naložilo v plačilo dolžniku (v skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ). To pa ni posledica neaktivnosti sodišča prve stopnje, kot očita upnik v pritožbi, ampak neaktivnosti upnika.

11. Neutemeljena so pritožbena izvajanja, da bi moralo sodišče prve stopnje ves čas postopka kontrolirati delo izvršitelja in preverjati, ali pravilno obračunava s strani dolžnika plačane zneske, saj je upnik tisti, ki mora nadzirati pravilno obračunavanje terjatve. Če meni, da izvršitelj terjatve ne obračunava pravilno, ima možnost, da v skladu z določbo 38c. člena ZIZ vloži zahtevo, da o obračunu odloči sodišče, česar pa ni storil.(2) Kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, dolžnik v postopku do dokončnosti obračuna nima vpliva na to, kako izvršitelj obračunava terjatev, saj samega obračuna ne more grajati, ker gre do takrat zgolj za razmerje med upnikom in izvršiteljem in je upnik tisti, ki plača stroške izvršbe (tistih, ki v konkretnem primeru niso bili kriti s strani brezplačne pravne pomoči), povrnitev katerih pa lahko zahteva le preko sodišča(3) tako, da le-to izda sklep o njihovi odmeri in jih naloži v poplačilo dolžniku.

12. Šele sklep o odmeri in naložitvi nadaljnjih izvršilnih stroškov v plačilo dolžniku je namreč izvršilni naslov za upnika, preko katerega lahko pride do poplačila stroškov. Ker pa upnik v konkretnem primeru ni zahteval povrnitve nadaljnjih izvršilnih stroškov,(4) o njihovi povrnitvi sodišče prve stopnje tudi ni odločalo. Kot je bilo že povedano, pa dolžnik ne more trpeti posledic, če si je izvršitelj od plačanih zneskov obračunaval izvršilne stroške, ki jih upnik nato ni priglasil v nadaljevanju postopka izvršbe, saj to ni v njegovi sferi. Upnik je tisti, na katerem je dolžnost, da v skladu z osmim odstavkom 38. člena ZIZ, če zakon ne določa drugače, povrnitev izvršilnih stroškov zahteva takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, najkasneje pa v 30 dneh po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku oziroma zaključitvi zadnjega izvršilnega dejanja, po katerem se izvršba ni nadaljevala, sicer se stroški ne priznajo.

13. Ker upnik po prejemu obračuna stroškov izvršitelja ni vložil zahteve, da o obračunu odloči sodišče in je obračun postal dokončen, nadalje pa tudi ni priglasil teh stroškov kot nadaljnjih izvršilnih stroškov, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da upnikove trditve v vlogi z dne 19. 12. 2014, da obračun izvršitelja ni pravilen, ker niso bili upoštevani vsi stroški, niso relevantne. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, upnik ni zatrjeval, da obračuna terjatve z dne 16. 7. 2014 ni prejel. Zaradi tega ne more biti uspešen z vlogo z dne 19. 12. 2014, s katero nasprotuje obračunu z dne 2. 12. 2014, ki je identičen že dokončnemu obračunu z dne 16. 7. 2014, saj se le-ta nanaša na isti, s strani dolžnika plačan znesek, 1.857,84 EUR. Neutemeljena so upnikova pritožbena izvajanja, da mu sodišče prve stopnje ne bi vročalo obračuna decembra 2014, če je menilo, da bi se moral upnik o obračunu terjatve izjasniti že julija 2014. Kot je že bilo pojasnjeno in sodišče druge stopnje na tem mestu še enkrat ponavlja, je upnik tisti, ki ima možnost, da v skladu z določbo 38c. člena ZIZ vloži zahtevo, da o obračunu odloči sodišče, česar ni storil. Glede na določbe ZIZ pa ni sodišče prve stopnje tisto, ki bi upnika na lastno pobudo v vsakem posameznem primeru pozivalo, naj se izjasni o izvršiteljevem obračunu terjatve.

14. Po tem, ko je ugotovilo, da je obračun terjatve, ki ga je podal izvršitelj, dokončen, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je terjatev upnika poravnana in je dolžnikovemu ugovoru po izteku roka ugodilo ter izvršilni postopek ustavilo, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa. V točki 8 obrazložitve je upniku še podalo pojasnilo v zvezi s plačilom predujma za cenilca gradbene stroke, katerega povračilo je zahteval, kar pa pritožbeno ni več sporno, saj iz pritožbe izhaja, da je upnik na račun prejel nakazan znesek 458,20 EUR, kolikor je znašal znesek preostanka predujma.

15. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo upnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

16. Upnik sam krije svoje pritožbene stroške, saj s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj z njim ni pripomogel k rešitvi zadeve (155. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : Obveznost vložiti zahtevo, da o obračunu izvršiteljevih stroškov odloči sodišče, mu je bila naložena tudi z odločbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti Bpp 395/2013 z dne 1. 7. 2013, s katero mu je bila odobrena brezplačna pravna pomoč kot oprostitev plačila varščine izvršitelja.

Op. št. (2) : 52. člen ZIZ stranki tudi omogoča, da pri sodišču poda zahtevo za odpravo nepravilnosti, ki jo je izvršitelj storil pri opravljanju izvršbe.

Op. št. (3) : Tudi tistih, ki so bili kriti s strani brezplačne pravne pomoči, saj je bil upnik v odločbi o BPP opozorjen na to, da je dolžan stroške izvršitelja, katerih plačila je oproščen, priglasiti v izvršilnem postopku, v katerem mu je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, kot nadaljnje stroške izvršilnega postopka. Prav tako je bil opozorjen na posledice, če stroškov ne bo priglasil, in sicer, da se bo odobrena brezplačna pravna pomoč štela za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč.

Op. št. (4) : Razen stroškov v znesku 165,03 EUR z vlogo z dne 4. 11. 2009, katerih povrnitev dolžniku je sodišče prve stopnje naložilo s sklepom opr. št. In 54/2013-42 z dne 9. 1. 2014.