Jedro

Upravna organa sta pravilno štela, da so bile z gradnjo v zaščitenem 5-metrskem pasu kršene določbe 150. člena ZV-1, saj za tako izveden poseg tožnica ni pridobila v 1. točki drugega odstavka 150. člena ZV-1 zahtevanega vodnega soglasja, s tem pa je bila po presoji sodišča dana podlaga za izrek ukrepa na podlagi 175. člena ZV-1. Sodišče kot neutemeljenega zavrača tožbeni ugovor, ki se nanaša na določitev inšpekcijskega zavezanca. Tožnici se namreč očita gradnja v nasprotju z vodnim soglasjem z dne 30. 3. 2005, ki je bilo izdano samo njej. Prav tako je bilo tožnici izdano tudi gradbeno dovoljenje, zato je bila pravilno določena kot edina inšpekcijska zavezanka.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje, Inšpekcija za naravo, Območna enota Celje, je z odločbo št. 06114-437/2007/16 z dne 23. 7. 2012 odločila, da mora A.A., inšpekcijska zavezanka, do 3. 12. 2012, na meji med zemljiščema s parc. št. 975/8 k.o. … in 1005/1 k.o. ..., odstraniti vgrajene betonske cevi fi 110 cm v dolžini 29,2 m, s katerimi je kanaliziran neimenovan potok, pritok Sušnice in žično ograjo v dolžini 28,2 m (1. točka izreka); da je zavezanka dolžna o odpravljenih nepravilnostih takoj obvestiti inšpektorja (2. točka izreka); da pritožba zoper to odločbo ne zadrži izvršitve (3. točka izreka) in da v tem postopku do izdaje odločbe stroški niso nastali (4. točka izreka).

2. Tožena stranka je pojasnila, da je bil inšpekcijski postopek uveden na podlagi prijave nedovoljenega posega na vodno in priobalno zemljišče neimenovanega potoka, pritoka Sušnice, na zemljišču s parc. št. 975/8 k.o. .... Ugotovljeno je bilo, da je bilo investitorici za gradnjo stanovanjske hiše, na zemljišču parc. št. 975/8 k.o. … izdano vodno soglasje za gradnjo stanovanjske hiše z dne 26. 4. 2005 in dne 30. 5. 2005 gradbeno dovoljenje št. 351-191/2005-5/MD, v katerem je v 2. točki, v zvezi s pogoji gradnje določeno, da je na južnem delu zemljišča s parc. št. 975/8 k.o. … neregulirani jarek, zato se lahko v 5 m zaščitnem pasu neimenovanega potoka zemljišče samo zatravi, ne smejo pa se saditi drevesa, postaviti ograja ali tlakovati talna površina.

3. V zvezi z nedovoljenim posegom je ARSO, Oddelek območja Savinje, dne 6. 1. 2012 opravil ogled na kraju samem in ugotovitve z dopisom z dne 17. 1. 2012 posredoval inšpekcijski za okolje in naravo. Dne 31. 1. 2012 je inšpekcijski organ opravil ogled na kraju samem ter zapisnik z dne 31. 1. 2012 poslal inšpekcijski zavezanki, skupaj s pozivom, da lahko v skladu z 29. členom Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN) nanj poda pripombe. Zavezanka na vsebino zapisnika ni podala pripomb, 29. 2. 2012 pa je izjavila, da bo vložila vlogo za spremembo vodnega soglasja z dnem 26. 4. 2005. 4. Spremembe soglasja inšpekcijska zavezanka do izdaje odločbe ni pridobila, niti ni vložila vloge za začetek postopka. Prav tako ni zagotovila zunanje ureditve v skladu z izdanim vodnim soglasjem z dnem 26. 4. 2005. Po ugotovitvi, da je zemljišče vodotoka, pritoka Sušnice, šteti za vodno zemljišče celinskih voda in da zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah drugega reda, kamor spada pritok Sušice, 5 m od meje vodnega zemljišča, se je prvostopenjski organ skliceval na določbo prvega odstavka 150. člena ZV-1 in določbo drugega odstavka istega člena, ki za posege v prostor, ki bi trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, določba obveznost pridobitve vodnega soglasja. V nadaljevanju je prvostopenjski organ poudaril tudi, da so bili pogoji v zvezi s posegi v priobalnem zemljišču, v 5 m pasu, izrecno določeni tudi v gradbenem dovoljenju z dne 30. 5. 2005, sam poseg pa je bil izveden v nasprotju z njim, zato je bilo treba odločiti o odstranitvi tako izvedenih posegov.

5. Drugostopenjski organ, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je z odločbo št. 0618-351/2013/4 z dne 12. 8. 2014, je pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega organa zavrnil in ugotovil, da stroški postopka niso bili zaznamovani.

6. Tožnica v tožbi odločitvi oporeka in jo vlaga iz razlogov napačno ugotovljenega dejanskega stanja, kršitve pravil postopka in posledično napačno uporabljenega materialnega predpisa.

7. Tožnica je že v postopku pojasnila, da ni izključno legitimirana za izvršitev izpodbijane odločbe, saj ni izključna lastnica zemljišča s parc. št. 975/8, ampak solastnica v idealnem deležu 1/2. Lastnik druge idealne polovice je B.B., stanujoč na naslovu ... To pomeni, da bi moral biti udeležen v postopku kot stranka, prav tako pa bi v obravnavanem postopku soudeležen tudi lastnik nepremičnine parc. št. 1005/1 k.o. ... Skrb za to, da vstopijo v postopek vsi na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba, je v skladu z določbo 44. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) na strani uradne osebe. S tem, ko vse osebe niso bile vključene v postopku, so bila kršena pravila postopka. Zacevitev, ki poteka na meji med dvema zemljiščema, ne zdrži presoje dejanskega stanja in ni izvršljiva, saj bi tožnica z odstranitvijo cevi posegla v lastnino tretje osebe.

8. Prav tako ni bilo z izdajo odločbe popolno ugotovljeno dejansko stanje, niti ni bilo strankam omogočeno, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi, kar se opravi v posebnem ugotovitvenem postopku. Pojasnjuje, da do 29. 2. 2012 sploh ni bila seznanjena, da se zoper njo vodi inšpekcijski postopek, čeprav je v izpodbijani odločbi navedeno, da se je ta začel leta 2007. Sklicuje se na določbo 222. člena ZUP, ki določa roke za izdajo odločbe. S tem, ko organ ni upošteval te določbe, je kršil pravila postopka. Posredno je drugostopenjski organ potrdil, da je bila tožnica o inšpekcijskem postopku obveščena šele 29. 2. 2012, čeprav je bil postopek uveden že 8. 8. 2007. Tudi s tem so bila kršena pravila postopka, ker tožnici ni bila dana možnost, da bi v postopku lahko uveljavljala vse svoje pravice in pravne koristi.

9. Tožnica v nadaljevanju pojasnjuje, da je kljub temu, da sama ni odgovorna za izvedbo kanaliziranja neimenovanega potoka, 29. 2. 2012 inšpektorici podala izjavo, da bo vložila vlogo za spremembo vodnega soglasja, izdanega v postopku za gradnjo stanovanjskega objekta. V ta namen izvaja mnoge aktivnosti, ki so potrebne za to, da bi zadostila predpisom in obenem ohranila obstoječe stanje, saj v nasprotnem primeru bivanje v njeni stanovanjski hiši ne bi bilo mogoče in bi realizacija izpodbijane odločbe celo ogrožala življenje njene družine. Na ARSO je dobila nasvete kako rešiti situacijo. Skupaj s solastnikom skrbi za pretočnost obravnavanega neimenovanega potoka, kar ta v delu prej in kasneje ni. Sanacijo obstoječega stanja je potrebno izvesti na drug način, ne z realizacijo te odločbe, najbolj primerno s spremembo teka struge. Ker tožnica vztraja pri trditvi, da je izpodbijani akt nezakonit, sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo v celoti odpravi. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

10. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. V odgovoru na tožbo je navedla, da je tožba neutemeljena, odločitvi obeh upravnih organov pa pravilni in zakoniti.

K I. točki izreka:

11. Tožba ni utemeljena.

12. Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi izpodbijane odločbe strinja in jih na podlagi prvega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v izogib ponavljanju posebej ne navaja, glede tožbenih navedb pa dodaja:

13. Sodišče uvodoma ugotavlja, da je bil sporen inšpekcijski ukrep izdan skladno z določbami Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN) in ZV-1. V skladu z določbo prvega odstavka 29. člena ZIN se inšpekcijski nadzor lahko najavi, kar pomeni, da zavezančeva prisotnost ni obvezna. V takem primeru, ko torej zavezanec ob priliki inšpekcijskega nadzora ni prisoten, je inšpektor v skladu s četrtim odstavkom istega člena dolžan, razen v primerih, ko gre za nujne in neodložljive ukrepe, zavezancu vročiti zapisnik in ga pozvati, da se izjavi o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah.

14. Iz podatkov upravnih spisov je razvidno, da je bil inšpekcijski pregled, ob priliki katerega je bila napisan zapisnik št. 06114-437/2007/12, izveden 31. 1. 2012. Zapisnik je bil, skupaj s pozivom v katerem je bila tožnica poučena, da lahko v roku 8 dni poda na zapisnik pripombe, tožnici poslan 7. 2. 2012. Tožnica pripomb ni podala. Gre za zapisnik, na katerega je opirajo dejstva in okoliščine na katerih temelji izrečen inšpekcijski pregled, zato sodišče zavrača tožbene ugovore, da vodenje postopka že od leta 2007, o čemur tožnica ni bila obveščena, predstavlja kršitev postopkovnih pravil. 15. Kot neutemeljene šteje sodišče tudi tožbene navedbe, ki se nanašajo na kršitev 222. člena ZUP. V prvi vrsti sodišče tožnici pojasnjuje, da gre za roke, ki so po svoji naravi instrukcijski roki in njihova zamuda ne pomeni zatrjevane kršitve postopkovnih pravil. Zamuda tega roka v določenih postopkih, kamor inšpekcijski postopki, ki se vodijo po uradni dolžnosti zaradi zaščite javnega interesa ne sodijo, daje stranki pravico do vložitve pravnega sredstva (četrti odstavek 222. člena ZUP).

16. Sodišče ugotavlja tudi, da sporen inšpekcijski ukrep temelji na dejanski ugotovitvi, ki med strankama ni sporna, da je bilo tožnici dne 30. 6. 2005 izdano gradbeno dovoljenje št. 351-191/2005-5/MD, ki v 2. točki določa pogoje gradnje. Določeno je, da se na južnem delu parcele nahaja nereguliran jarek, ob katerem se v 5 m zaščitnem pasu ne sme saditi dreves, postaviti ograje ali tlakovati talnih površin. Gre za pogoje, ki so bili sestavni del vodnega soglasja iz II. točke gradbenega dovoljenja (št. 35507-44172003 A 002303003 z dne 30. 3. 2005) in ki so razvidni tudi iz Informacije o pogojih gradnje, ki lahko vpliva na vodi režim ali stanje voda, ki jo je 17. 2. 2005 izdala Agencija RS za upravljanje z vodami, sektor za vodno območje Donave, Oddelek območja Savinje. Ob tako določenih pogojih gradnje sodišče ugotavlja, da sta upravna organa pravilno štela, da so bile z gradnjo v zaščitenem 5 metrskem pasu kršene določbe 150. člena ZV-1, saj za tako izveden poseg tožnica ni pridobila v 1. točki drugega odstavka 150. člena zahtevanega vodnega soglasja, s tem pa je bila po presoji sodišča dana tudi podlaga za izrek ukrepa na podlagi 175. člena ZV-1. Sodišče sicer ugotavlja, da sta oba upravna organa v obrazložitvi odločb izrek ukrepa utemeljila z določbo 9. točke prvega odstavka 175. člena ZV-1, ki inšpektorju poleg pooblastil, ki jih določa zakon, daje pravico odrediti tudi druge nujne ukrepe v skladu s tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanimi ukrepi. Po presoji sodišča podlago za izrečeni ukrep predstavlja določba 3. točka prvega odstavka 175. člena ZV-1. Ta ugotovitev, torej navedba nepravilne pravne podlage za izrečeni ukrep, na samo zakonitost izrečenega ukrepa ne vpliva, saj iz celotne obrazložitve izpodbijane odločbe jasno izhaja pravilna podlaga in razlogi za izrek izpodbijanega ukrepa.

17. Sodišče kot neutemeljenega zavrača tudi tožbeni ugovor, ki se nanaša na določitev inšpekcijskega zavezanca. Tožnici se namreč očita gradnja v nasprotju z vodnim soglasjem št. 35507-44172003 A 002303003 z dne 30. 3. 2005, ki pa je bilo izdano samo tožnici. Prav tako je bilo tožnici izdano tudi gradbeno dovoljenje, zato je bila pravilno določena kot edina inšpekcijska zavezanka. Bi pa imela vsaka stranka, tudi solastnik nepremičnine na katero se nanaša inšpekcijski ukrep, pravico zahtevati vstop v postopek, kar pa iz listin priloženega upravnega spisa ne izhaja.

18. Ker na drugačno odločitev sodišča v tej zadevi ne morejo vplivati tožničine navedbe, ki se nanašajo na poskuse rešitve nastale (neurejene) situacije na terenu in na težave, ki bi nastopile primeru izvršitve izpodbijane odločbe, je sodišče po ugotovitvi, je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbo kot neutemeljeno, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZZUS-1 zavrnilo.

K II. točki izreka:

19. Odločitev o stroški postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.