Jedro

Dolžnikov ugovor je v delu, v katerem je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi, zadostil kriteriju obrazloženosti, saj zatrjuje, da za ta del terjatve ne ve, kaj upnik od njega terja, medtem ko bo nesporni znesek, s katerim se strinja, poravnal. Pri presoji izpolnjevanja zahteve po obrazloženosti ugovora namreč sodišče upošteva tudi, da upniku ni treba predložiti verodostojnih listin, na podlagi katerih predlaga izvršbo, ampak jih mora samo določno označiti (5. odstavek 41. člena ZIZ), takšna ureditev pa lahko zoži možnost vsebinskega ugovarjanja zoper sklep o izvršbi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep z dne 18. 2. 2015 se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Pritožba upnika zoper sklep z dne 12. 12. 2014 se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

O pritožbi zoper sklep z dne 18. 2. 2015:

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje štelo, da je pritožba zoper sklep z dne 12. 12. 2014 umaknjena, ker upnik ni plačal takse v roku, ki mu ga je v plačilnem nalogu določilo sodišče in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.

2. Zoper sklep se pritožuje upnik in navaja, da je bila taksa plačana v roku v znesku 125,00 EUR in prilaga dokazilo.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

5. V skladu z določbo prvega odstavka 29.b člena ZIZ mora biti ob vložitvi pritožbe plačana sodna taksa. V drugem odstavku istega člena je določeno, da mora biti sodna taksa plačana najkasneje v osmih dneh od vročitve naloga za plačilo sodne takse. V nalogu sodišče tudi opozori stranko na posledice neplačila sodne takse iz tretjega odstavka tega člena, ki določa, da če taksa ni plačana v roku in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.

6. Dolžnik v pritožbi trdi, da je takso pravilno in pravočasno plačal, saj jo je plačal v roku v odmerjeni višini 125,00 EUR, za kar prilaga dokazilo.

7. Glede na to, da v obravnavanem primeru dokazovanje plačila sodne takse ne predstavlja nedopustne pritožbene novote v smislu prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP in 355. člen ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), saj je iz priloženega dokazila razvidno, da je upnik takso pravilno in pravočasno plačal, zato so izpolnjene procesne predpostavke za obravnavanje pritožbe zoper sklep z dne 12. 12. 2014. O pritožbi zoper sklep z dne 12. 12. 2014:

8. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v 1. točki sklepa o izvršbi opr. št. VL 119028/2014 z dne 11. 9. 2014 glede glavnice v znesku 164,00 EUR po verodostojni listini z oznako RA000 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 3. 2014 dalje, glavnice v znesku 1.424,00 EUR po verodostojni listini z oznako RA001 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 5. 2014 dalje in glavnice v znesku 796,00 EUR po verodostojni listini z oznako RA002 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 5. 2014 dalje razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izvršba in odločilo, da bo o zahtevku v tem delu sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Kopru.

9. Zoper sklep se pravočasno pritožuje upnik, ki navaja, da glede na predložene dokaze zahteva poplačilo celotnega dolga, tako neugovarjani znesek 1.600,00 EUR, kot razliko 2.384,00 EUR, kot je navedeno v predlogu za izvršbo. Navaja, da dolžnik priznava račun RA000 v znesku 1.600,00 EUR, kar ni celoten znesek fakture in zahteva poravnavo celotnega zneska, to je 1.764,00 EUR. Za račune RA001 ter RA002 trdi, da jih ni prejel in da ne ve kaj upnik od njega terja, kar popolnoma ne drži. V zvezi s temi računi je potekala poslovna koresponedenca, za kar prilaga dokaze, kar pa bo predmet nadaljnjega pravdnega postopka.

10. Pritožba ni utemeljena.

11. Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Izpodbijani del sklepa temelji na določbi drugega odstavka 62. člena ZIZ, po kateri mora sodišče ravnati takrat, kadar dolžnik obrazloženo izpodbija sklep o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi verodostojne listine, v celoti ali v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača. Po citirani določbi sodišče sklep o izvršbi razveljavi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in določilo izvršitelja in opravljena izvršilna dejanja. Sodišče nato nadaljuje postopek, kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. V skladu z drugim odstavkom 53. člena v zvezi s prvim odstavkom 61. člena ZIZ mora biti ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine obrazložen. V drugem odstavku 61. člena ZIZ so predpisani kriteriji za obrazloženost ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, če se z ugovorom izpodbija sklep v delu, s katerim je dolžniku naloženo, da poravna terjatev. Dolžnik mora navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, torej pravno pomembna dejstva, s katerimi bi v morebitni pravdi dosegel zavrnitev upnikovega zahtevka, če bi se izkazala za resnična, predlagati pa mora tudi dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru.

13. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je dolžnikov ugovor v delu, v katerem je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi zadostil kriteriju obrazloženosti, saj zatrjuje, da za ta del terjatve ne ve kaj upnik od njega terja, medtem ko bo nesporni znesek, s katerim se strinja (1.600,00 EUR) poravnal. V tem delu je zato sodišče prve stopnje postopalo pravilno, v skladu z drugim odstavkom 62. člena ZIZ in bo tako o dolžnikovi obveznosti v tem delu in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku. Pri presoji izpolnjevanja zahteve po obrazloženosti ugovora namreč višje sodišče upošteva tudi, da upniku ni treba predložiti verodostojnih listin, na podlagi katerih predlaga izvršbo, ampak jih mora samo določno označiti (peti odstavek 41. člena ZIZ), takšna ureditev pa lahko zoži možnost vsebinskega ugovarjanja zoper sklep o izvršbi. Tako višje sodišče šteje, da je ugovor obrazložen zaradi smiselnega izpodbijanja temelja za nastanek terjatve, če dolžnik trdi, da ne ve, na kaj se terjatev nanaša oziroma kaj je predmet verodostojnih listin in se zato o terjatvi ne more izjasniti, saj ob takšnem ugovoru ni mogoče pričakovati nadaljnjega konkretiziranja trditev. S svojimi ugovornimi navedbami je dolžnik uveljavljal pravno pomembno negativno dejstvo, za katerega mu niti ni treba predlagati dokazov, saj je breme dokazovanja obstoja terjatve in njene višine na strani upnika.

14. Upnik v pritožbi polemizira z dolžnikovimi dejanskimi navedbami v ugovoru, take pritožbene navedbe pa niso relevantne za odločitev o obrazloženosti ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Utemeljenosti in resničnosti navedb, s katerimi dolžnik terjatev izpodbija, namreč izvršilno sodišče v ugovornem postopku ne more presojati, temveč mora le ugotoviti, ali so v ugovoru navedena pravno pomembna dejstva in predlagani dokazi, ki so z njimi v zvezi. Takoj ko ugotovi, da je ugovor obrazložen, mora postopati v skladu z drugim odstavkom 62. člena ZIZ in odločitev o zahtevku in stroških prepustiti pravdnemu sodišču. Tako bodo tudi upnikove pritožbene navedbe o neresničnosti dolžnikovih ugovornih navedb in o seznanjenosti dolžnika s terjatvijo ter dokazovanje in utemeljevanje terjatve do dolžnika ter v zvezi s tem predloženi dokazi predmet presoje v pravdnem postopku.

15. Glede na navedeno pritožba upnika ni utemeljena in ker sodišče druge stopnje tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo in kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).