Jedro

Prepozno vložene pritožbe upravni organ ne more presojati po vsebini. Ker stranka s tožbo v upravnem sporu izpodbija procesno odločitev, pa je tudi sodišče v upravnem sporu dolžno preveriti le utemeljenost oz. pravilnost procesnih razlogov za odločitev.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljevanju prvostopenjski organ), je z izpodbijanim sklepom zavrgel kot prepozno tožnikovo pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega organa št. P/V-323/1-11 z dne 28. 2. 2011. S slednjo je bila zavrnjena tožnikova zahteva za izdajo kulturnovarstvenih pogojev v postopku izdaje kulturnovarstvenega soglasja za gradnjo pomožnega kmetijskega objekta v varstvenem območju Izola-Kulturna krajina Strunjanska dolina, št. EŠD: ..., nepremičnina parc. št. ... k. o. A. Tožnik je navedeno odločbo prejel 3. 3. 2011 (razvidno iz vročilnice), 15 dnevni rok za pritožbo se je iztekel 18. 3. 2011, tožnik pa je pritožbo vložil 21. 3. 2011 (razvidno iz poštnega žiga na kuverti), torej prepozno. Tožnikovo pritožbo zoper navedeni sklep je zavrnilo Ministrstvo za kulturo kot drugostopenjski organ z odločbo št. 3510-26/2011/6 z dne 26. 10. 2011. 2. Tožnik vlaga tožbo zoper izpodbijano odločitev in se sklicuje na dokumentacijo, ki jo je vložil pri prvostopenjskemu organu, pri katerem je vložil zahtevo za izdajo kulturnovarstvenih pogojev v postopku izdaje kulturnovarstvenega soglasja za obravnavano gradnjo. Smiselno navaja naj se ponovno obravnava njegova vloga ter, da se vlogi ugodi.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri pravilnosti izpodbijane odločitve in predlaga zavrnitev tožbe.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Glede na tožbene navedbe sodišče uvodoma poudarja, da se v skladu s prvim odstavkom 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. Kot upravni akt po ZUS-1 se šteje upravna odločba in drug oblastveni posamični akt, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika (drugi odstavek 2. člena ZUS-1). To pomeni, da je v tem upravnem sporu predmet preizkusa zakonitost sklepa prvostopenjskega organa, s katerim je ta odločil o zavrženju tožnikove pritožbe zoper odločbo prvostopenjskega organa z dne 28. 2. 2011. Predmet preizkusa zakonitosti v upravnem sporu torej ni odločba pritožbenega organa, s katero je bila zavrnjena pritožba zoper prvostopenjski sklep.

6. Sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Iz podatkov predloženega upravnega spisa izhaja, da je bila odločba št. P/V-323/1-11 z dne 28. 2. 2011 tožniku vročena 3. 3. 2011, kar je razvidno iz podpisane vročilnice. Iz poštnega žiga o oddaji pošiljke s pritožbo zoper citirano odločbo pa je razvidno, da je bila oddana priporočeno na pošto 21. 3. 2011, torej po preteku 15 dnevnega pritožbenega roka, ki se je iztekel 18. 3. 2011. Po določbi 229. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ima stranka zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, pravico pritožbe. Ta pravica pa je časovno omejena z rokom za pritožbo, ki v skladu z 235. členom ZUP znaša 15 dni. Rok za pritožbo se šteje od dneva vročitve pisnega odpravka odločbe. Pritožba, ki je vložena po preteku 15 dnevnega roka iz prvega odstavka 235. člena ZUP je prepozna in jo je upravni organ dolžan zavreči. To pomeni, da takšne pritožbe ni potrebno presojati glede njene utemeljenosti.

7. Sodišče je v upravnem sporu dolžno preveriti le utemeljenost oz. pravilnost procesnih razlogov (vložitev pritožbe po preteku pritožbenega roka), medtem ko tožbeni ugovori, ki se nanašajo na odločitev o zavrnitvi tožnikove zahteve za izdajo kulturnovarstvenih pogojev v postopku izdaje kulturnovarstvenega soglasja niso in ne morejo biti predmet sodne presoje.

8. Ker je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.