Jedro

Kolizijski skrbnik prevzame nalogo otrokovega zakonitega zastopnika v pravdi in na ta način omeji pravico staršev, da zastopajo svojega otroka in uveljavljajo njegove koristi. Njegova postavitev je zato dopustna le, ko otrokovi starši te naloge ne morejo opravljati oz. je ne opravljajo dobro. Nasprotje med interesi starša in otroka je treba razlagati restriktivno. Starši imajo namreč prednost pred vsemi drugimi pri skrbi in odgovornosti za korist otroka (drugi odstavek 7. člena. DZ).

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Prvi tožnik je tekom predmetnega postopka umrl. Iz podatkov smrtovnice1 in zapuščinskega postopka2 izhaja, da so njegovi zakoniti dediči vdova (druga tožnica), sedem otrok in pet vnukov (otroci zapustnikovega prej umrlega sina). Na mesto umrle stranke s trenutkom njene smrti vstopijo dediči (132. čl. Zakona o dedovanju -ZD). Eden izmed dedičev pokojnega prvega tožnika je njegov vnuk, mld. A. A., ki ga, skladno s 1. odst. 145. čl. Družinskega zakonika (DZ), zastopa mati in zakonita zastopnica B. B.

2.Druga tožnica je predlagala, da sodišče mld. A. A. zaradi nasprotja njegovih interesov in interesov njegove zakonite zastopnice postavi kolizijskega skrbnika. A. A. zakonita zastopnica naj bi namreč v zapuščinskem postopku, ki se vodi po pokojnem prvem tožniku, zasledovala le svojo premoženjsko korist (v imenu mld. A. A. je podala dedno izjavo, da sprejema dedni delež po pokojnem prvem tožniku, o zahtevku druge tožnice za izločitev dela zapuščine iz naslova skupnega premoženja pa se ni izrekla), z mld. A. A., za katerega že več kot 10 let skrbi druga tožnica, pa sploh nima stikov.

3.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog druge tožnice za postavitev kolizijskega skrbnika mld. A. A., enemu izmed dedičev pok. tožnika. Odločitev je oprlo na ugotovitev, da med mld. A. A. in njegovo materjo v predmetnem pravdnem postopku ne obstoji kolizija interesov, ker (1) je mati mld. A. A. v zapuščinskem postopku za zastopanje pooblastila odvetnika; (2) mati mld. A. A. v zapuščinskem postopku zasleduje cilj povečanja zapuščinske mase in skrbi za povečanje otrokovega podedovanega premoženja (kar ni v interesu druge tožnice, je pa v interesu mld. A. A.); (3) mati mld. A. A. ni dedinja po pokojnem prvem tožniku, niti ni samostojna stranka tega postopka. Dosedanje ravnanje matere mld. A. A. ne kaže, da ravna v nasprotju z njegovimi koristmi.

4.Druga tožnica zoper sklep vlaga pritožbo in uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga spremembo sklepa na način, da se njenemu predlogu za postavitev kolizijskega skrbnika ugodi, oziroma podredno razveljavitev sklepa in vračilo v nov postopek.

Navaja, da mati mld. A. A., B. B., ki je njegova zakonita zastopnica, zanj ne skrbi in za njegovo preživljanje ne prispeva. To počne druga tožnica. Že to utemeljuje zaključek, da A. A. mati ne more biti tista oseba, ki bi lahko presojala njegovo korist. Njuni interesi so v nasprotju. Nepravilen je zaključek sodišča, da dosedanje ravnanje matere ne kaže, da ravna v nasprotju z njegovo koristjo. Stališče, da lahko otroka v postopku zastopa mati, ki zanj tekom njegovega celotnega življenja ni pokazala nikakršnega zanimanja, niti z njim nima stikov, je v nasprotju z načelom pravičnosti. Dejstvo, da je sedaj postala zainteresirana za tek zapuščinskega postopka, jasno kaže na njene lastne premoženjske ambicije, ne na interese otroka. Spregled dejstva, da ima A. A. že celo življenje drugega skrbnika (oba tožnika), vodi do neživljenjske situacije, kot je v tej zadevi. Sodišče je dolžno zasledovati korist otroka.

Na utemeljenost predloga po postavitvi kolizijskega skrbnika dodatno kaže tudi interes pravdnih strank za mirno rešitev vseh spornih medsebojnih vprašanj. V nasprotnem primeru do dogovora ne more priti.

5.Toženca na pritožbo nista odgovorila.

6.Pritožba ni utemeljena.

7.Odločitev je pravilna in zakonita. Sodišče imenuje kolizijskega skrbnika otroku, nad katerim izvajajo starševsko skrb starši, če so si njihove koristi v navzkrižju (1. odst. 269. čl. DZ v zvezi z 2. tč. 2. odst. 82. čl. ZPP). Kolizijski skrbnik prevzame nalogo otrokovega zakonitega zastopnika v pravdi in na ta način omeji pravico staršev, da zastopajo svojega otroka in uveljavljajo njegove koristi. Njegova postavitev je zato dopustna le, ko otrokovi starši te naloge ne morejo opravljati oz. je ne opravljajo dobro.3 Nasprotje med interesi starša in otroka je treba razlagati restriktivno. Starši imajo namreč prednost pred vsemi drugimi pri skrbi in odgovornosti za korist otroka (2. odst. 7. čl. DZ).

8.Pritožba se neutemeljeno zavzema za stališče, da mati mld. A. A. ni upravičena za zastopanje njegovih koristi, ker zanj nikoli ni skrbela. Materi starševska skrb ni bila niti omejena niti odvzeta (2. odst. 136. čl. DZ). Ne glede na to, kdo je za mld. A. A. dejansko skrbel, upravičenje do njegovega zastopanja v pravnem prometu še vedno pripada njegovi materi (1. odst. 145. čl. DZ). Gre za kogentne določbe, katerih uporabe sodišče v tem postopku, ne da bi bilo podano nasprotje med koristmi obeh, ne more izključiti. Dejstvo, da mati za mld. A. A. ne skrbi in ne prispeva za njegovo preživljanje, samo po sebi ne pomeni, da v predmetnem postopku ne deluje v otrokovo korist in da je podano navkrižje njunih interesov, kot je pravilno ugotovljeno tudi v 9. tč. obrazložitve izpodbijanega sklepa. Če pritožnica meni, da so podani pogoji za postavitev mld. A. A. pod skrbništvo, je za to predviden postopek po 257. čl. DZ. Predmetni postopek temu ni namenjen.

9.Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek o obstoju nasprotja interesov med mld. A. A. in njegovo mamo, ker ta blokira zapuščinski postopek in škoduje vsem dedičem prvega tožnika. Pritožba teh navedb ne konkretizira. Ni jasno, kakšno škodo naj bi dedičem povzročila z vlaganjem vlog v zapuščinskem postopku, s tem, da je poskusila večkrat preložiti zapuščinski narok (pri čemer iz pritožbe niti ni razvidno, ali so bili naroki preloženi ali ne) in s tem, da se pooblaščeni odvetnik narokov ni udeleževal. Pritožba hkrati ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da mati mld. A. A. v zapuščinskem postopku zasleduje cilj povečanja zapuščinske mase in skrbi za povečanje otrokovega podedovanega premoženja, kar je v interesu mld. A. A. Ravno navedeno pa vodi v sklep, da mati mld. A. A. deluje v njegovo korist, zaradi česar zaključek o navzkrižju njunih koristi ni mogoč.

10.Ob dodatni pritožbeno neizpodbijani ugotovitvi sodišča prve stopnje, da mati mld. A. A. ni dedinja po pokojnem prvem tožniku, tudi ni jasno, kakšne naj bi bile njene lastne premoženjske ambicije, ki bi utemeljevale njen interes za tek zapuščinskega postopka. Kot zakonita zastopnica mld. A. A. lahko z njegovim (podedovanim) premoženjem namreč, skladno s 1. odst. 149. čl. DZ, razpolaga le v njegovo korist. V primeru obstoja nevarnosti lastnega okoriščenja z otrokovim premoženjem DZ predvideva druge ukrepe za varstvo otrokovih premoženjskih koristi (2. odst. 149. čl. DZ v zvezi z 157. čl. DZ in 2. odst. 171. čl. DZ).4

11.Nerazumljiv in posledično neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da v primeru nepostavitve kolizijskega skrbnika v tej zadevi ne more priti do mirne rešitve spornih medsebojnih vprašanj. Zakonita zastopnica mld. A. A. se o možnosti mirne rešitve predmetnega spora (še) ni izrekla, zaradi česar ta ne more biti vnaprej izključena. Možnost lažje in hitrejše rešitve spora pa nirazlog za postavitev kolizijskega skrbnika.

12.Sodišče prve stopnje je predlog za postavitev kolizijskega skrbnika pravilno zavrnilo. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. tč. 365. čl. ZPP). Zaradi neuspešnosti s pritožbo druga tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Odločitev o njih je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe (1. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 366. čl. ZPP).

-------------------------------

1Priloga A14.

2Priloga A15.

3Prim. VSL sklep IV Cp 1882/2024 z dne 29. 11. 2024, VSL sklep II Cp 30/2022 z dne 7. 3. 2022, VSL sklep I Cp 1241/2018 z dne 27. 9. 2018, VSC sklep Cp 136/2015 z dne 19. 3. 2015.

4Prim. VSL sklep II Cp 30/2022 z dne 7. 3. 2022.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 132 Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 7, 7/2, 136, 136/2, 145, 145/1, 149, 149/2, 157, 171, 171/2, 257, 269, 269/1 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 82, 82/2, 82/2-2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.