Jedro

V obrazložitvi odločbe o zavrnitvi vloge za sprejem v državljanstvo RS je treba navesti dejstva in razloge, s katerimi se zaključuje, da bi pridobitev državljanstva pomenila nevarnost za varnost in obrambo države.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za notranje zadeve z dne 13.1.1993 odpravi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila vlogo tožnika za pridobitev državljanstva Republike Slovenije, ker je ugotovila, da je tožnik kot vojaška oseba deloval zoper interese Republike Slovenije in njeno samostojnost, zato bi njegov sprejem v državljanstvo Republike Slovenije pomenil nevarnost za varnost in obrambo države. Dalje navaja, da je odločba nezakonita, saj ne navaja, kako je tožnik deloval zoper interese Republike Slovenije, kdaj je deloval in kje je deloval. Glede na splošno trditev v odločbi zoper njo tudi ni možna pritožba, saj tožnik ne ve, kaj je razlog, da mu ni priznano državljanstvo. Taka odločba pomeni tudi kršitev ustave, mednarodnih aktov o človekovih političnih in državljanskih pravicah, predstavlja pa tudi kršitev človekovih pravic. V času agresije na Slovenijo je bil tožnik v Zagrebu zaprt v kasarni in je kasneje dejansko iz vojske dezertiral. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi oziroma razveljavi.

Tožnik je zoper odločbo 9.2.1993 vložil tožbo, v kateri navaja, da gre v danem primeru za razbijanje družine, ker so tožnikova žena in otroka dobili državljanstvo Republike Slovenije.

Tožena stranka je odgovorila na tožbo. V odgovoru navaja, da so razlogi za takšno odločitev razvidni iz upravnih spisov. Predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne.

Tožba je utemeljena.

Po določbi 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91-I in 38/92 - ZDS) državljan druge republike, ki je imel na dan plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije, dne 23. decembra 1990, prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in tukaj tudi dejansko živi, pridobi državljanstvo Republike Slovenije, če v 6 mesecih od uveljavitve tega zakona vloži vlogo pri za notranje zadeve pristojnem upravnem organu občine, na območju katere ima stalno prebivališče. Tretji odstavek istega člena pa določa, da se vloga lahko zavrne ne glede na izpolnjene pogoje, če so podani razlogi iz 8. točke 1. odstavka 10. člena tega zakona, to je, da bi sprejem v državljanstvo Republike Slovenije predstavljal nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države. Iz tega razloga je tožena stranka tožnikovo vlogo za pridobitev državljanstva Republike Slovenije zavrnila.

Tožena stranka v obrazložitvi odločbe ni navedla razlogov, oziroma okoliščin iz katerih zaključuje, da bi sprejem tožnika v državljanstvo Republiki Sloveniji predstavljal nevarnost za varnost in obrambo države. Navedba, da so razlogi razvidni iz upravnih spisov, ne zadostuje, pa tudi sicer se z vpogledom v upravne spise ne more ugotoviti, katero od tam navedenih oziroma zabeleženih dejstev je tožena stranka vzela kot odločujočo za svojo odločitev. Po določbi 2. odstavka 209. člena zakona o splošnem upravnem postopku mora obrazložitev, ki je obvezni sestavni del odločbe, med ostalim obsegati tudi ugotovljeno dejansko stanje in po potrebi tudi razloge, ki so bili odločilni za presojo dokazov, zakaj ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku. V odločbi o odklonitvi vloge za sprejem v državljanstvo je potrebno navesti dejstva in razloge, iz katerih se zaključuje, da bi pridobitev državljanstva pomenila nevarnost za varnost in obrambo države. Sporna dejstva in okoliščine pa je treba ugotoviti po pravilih upravnega postopka.

Glede na navedeno je sodišče na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih ugodilo tožbi in izpodbijano odločbo odpravilo. Določbe zakona o splošnem upravnem postopku in zakona o upravnih sporih, je sodišče na podlagi določbe 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot predpise Republike Slovenije.