Jedro

Trditve o slabem likvidnostnem in premoženjskem stanju prvotožene stranke, o tem da prvotožena stranka nejudikatne terjatve tožniku noče plačati ter o govoricah, da prvotožena stranka namerava ustanoviti novo gospodarsko družbo, ki bi zaposlila vse njene igralce, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ne predstavljajo trditev, iz katerih bi izhajalo aktivno ravnanje prvotoženca v smeri zmanjševanja njegovega premoženja. Pri tem pritožbeno ponovno izpostavljen obstoj likvidnostnih težav prvotožene stranke lahko, kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, utemeljuje le objektivno nevarnost za uveljavitev terjatve, ne pa subjektivne (aktivnega ravnanja dolžnika v smeri zmanjševanja njegovega premoženja), ki se v zvezi z zavarovanjem denarne terjatve zahteva.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe z dne 23. 11. 2021, ki glasi: “1. Klubu A. mat. št. ... se prepove neodplačno razpolaganje – stalni ali začasni prenos igralcev ... na katerokoli pravno ali fizično osebo. 2. Klubu A., mat. št. ... se prepove pod vrednostjo igralca, ki je na dan prenosa navedena na spletni strani https://www.transfermarkt.com/... za posameznega igralca, prenesti igralca na katerokoli pravno ali fizično osebo, stalno ali začasno. 3. Organizacijama za plačilni promet banka B., d. d. in in Banka C., d.d., se odredi, da ne sme prvotoženi stranki Klubu A., mat. št. ... ali komu drugemu po njegovem nalogu izplačati iz njenega transakcijskega računa denarnega zneska, za katerega je sodišče odredilo začasno odredbo. 4. Klubu A., mat. št. ... se prepove preusmeriti poslovanje na drugo pravno ali fizično osebo. 5. Klubu A., mat. št. ... se prepove razpolaganje z njegovim premoženjem v kakršnikoli obliki do višine denarnega zneska, za katerega je sodišče odredilo začasno odredbo. 6. Ta začasna odredba velja še 30 dni od pravnomočnosti odločitve v postopku o tožbi, s katero tožeča stranka od toženih strank pred Okrožnim sodiščem v Celju zahteva plačilo zneska 2.385.083,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe dalje do plačila. 7. Klub A., mat. št. ... je dolžan v 8 dneh od vročitve tega sklepa plačati tožeči stranki stroške tega postopka zavarovanja z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, do plačila.‶ (I. točka izreka) ter sklenilo, da tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka za izdajo začasne odredbe (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno odločitev se tožeča stranka pravočasno pritožuje ter pri tem uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava po 2. in 3. točki prvega odstavka 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Ne strinja s z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, da iz njenih navedb ne izhaja nobeno aktivno ravnanje oziroma namen prvotožene stranke v smeri zmanjšanja njenega premoženja. Zatrjuje, da je v predlogu za izdajo začasne odredbe argumentirano obrazložila dejanja, ki kažejo na odtujevanje premoženja ter se pri tem sklicuje na zadnji odstavek na strani 3 predloga ter drugi odstavek na strani 4 predloga. V zvezi s tem navaja, da je zaradi preteklega zmanjševanja svojega premoženja pri prvotoženi stranki nedvomno podana subjektivna nevarnost. Izpostavlja, da je sodišče prve stopnje napačno razumelo njegove navedbe, da so lahko bilance napačne ter poudarja, da so predložene bilance bile pridobljene z AJPES strani in so tako uradne, veljavne na dan 31. 12. 2020 in ne napačne. Opozarja, da primerjalno stanje obsega premoženja na dan 31. 12. 2019 v primerjavi z dnem 31. 12. 2020 kaže na bistveno zmanjšanje obsega premoženja ter vztraja, da razpolaganja prvotožene stranke predstavljajo takšna razpolaganja, da je zaradi njih podana nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Zatrjuje, da je verjetno izkazala tudi, da prvotožena stranka z izdano začasno odredbo ne bi pretrpela nobene škode oziroma bi bila ta neznatna. Pri tem izpostavlja, da je v predlogu z dne 23. 11. 2021 jasno navedla, da bi prvotožena stranka kljub izdani začasni odredbi lahko zasledovala svoje športne interese, saj ji prenos igralcev ni prepovedan in lahko z igralci še naprej razpolaga. Vsled temu zmanjšuje svoj zahtevek iz predloga tako, da se prvotoženi stranki prepove prenesti igralca na katerokoli pravno ali fizično osebo stalno ali začasno pod realno tržno vrednostjo igralca, ki je dosežena na trgu in bistveno ne odstopa od vrednosti, ki je na dan prenosa navedena na spletni strani transfermarkt za posameznega igralca. Ker lahko sodišče vedno prisodi manj kot je zahtevano, podrejeno predlaga, da sodišče ugodi predlogu z dne 23. 11. 2021 zgolj v točkah 3 – 7 na strani 6, kar bi pomenilo, da lahko prvotožena stranka z igralci prosto razpolaga. Pri tem prvotoženi stranki zaradi prepovedi razpolaganja z denarnimi sredstvi in drugim premoženjem do višine vrednosti tožbenega zahtevka ne bi nastala večja škoda od neznatne, saj ima prvotožena stranka vso možnost, da si z ustrezno menjavo igralcev pridobi premoženje, s katerim lahko prosto razpolaga. Sodišču očita, da kljub izkazanim visokim dolgovom prvotožene stranke prvotoženo stranko varuje, pri tem pa zanemari zakonsko dolžno ravnanje vodstva prvotožene stranke v smislu zavarovanja upnikov. Predlaga ugoditev pritožbi ter spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno ni izpodbijano, kar sicer izhaja tako iz izpodbijanega sklepa kot tudi iz podatkov spisa, da je bila začasna odredba predlagana v zavarovanje (bodoče) denarne terjatve.

5. Skladno z določbo 270. člena ZIZ sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve, če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala (prvi odstavek) in nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena oziroma da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo (drugi in tretji odstavek).

6. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev utemeljilo na zaključku, da tožnik ni izkazal kumulativno zahtevanega pogoja iz drugega in tretjega odstavka 270. člena ZIZ, to je nevarnosti, da bo zaradi dolžnikovega ravnanja izterjava upnikove terjatve onemogočena ali precej otežena oziroma da bi dolžnik z izdajo začasne odredbe trpel neznatno škodo.

7. Čeprav je pritrditi pritožbi, da navedena zakonska podlaga ne zahteva, da upnik glede pogoja po drugem odstavku dokaže dolžnikov namen onemogočitve oziroma otežitve uveljavitve upnikove terjatve1, pa je sodišče prve stopnje v zvezi z upnikovimi trditvami glede obstoja subjektivne nevarnosti pravilno zaključilo, da tožnik ni niti zatrjeval konkretnih aktivnih ravnanj prvotoženca, ki lahko imajo za posledico onemogočanje ali otežitev izvršbe. Trditve o slabem likvidnostnem in premoženjskem stanju prvotožene stranke, o tem da prvotožena stranka nejudikatne terjatve tožniku noče plačati ter o govoricah, da prvotožena stranka namerava ustanoviti novo gospodarsko družbo, ki bi zaposlila vse njene igralce, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ne predstavljajo trditev, iz katerih bi izhajalo aktivno ravnanje prvotoženca v smeri zmanjševanja njegovega premoženja. Pri tem pritožbeno ponovno izpostavljen obstoj likvidnostnih težav prvotožene stranke lahko, kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, utemeljuje le objektivno nevarnost za uveljavitev terjatve, ne pa subjektivne (aktivnega ravnanja dolžnika v smeri zmanjševanja njegovega premoženja), ki se v zvezi z zavarovanjem denarne terjatve zahteva2. Zato se pritožba neutemeljeno zavzema, da je subjektivna nevarnost podana že zaradi izkazanega slabšanja premoženjskega oziroma likvidnostnega stanja prvotožene stranke. Ob navedenem je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnik ni izkazal za verjetno, da bo zaradi prvotoženčevega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev njegove terjatve onemogočena ali precej otežena.

8. Potrditi je tudi stališče sodišča prve stopnje, da omejitev razpolaganja z igralci, ki so bistvo nogometnega kluba ter omejitev razpolaganja s sredstvi na računu pri organizacijah za plačilni promet predstavlja škodo, ki je večja od neznatne, saj gre za poseg v razpolagalna upravičenja prvotoženca in omejitev njegovih premoženjskih pravic3. Ob tem, ko je začasna odredba predlagana v zavarovanje tožnikove denarne terjatve v višini 2,213.483,80 EUR, edino premoženje prvotožene stranke pa potrditvah tožnika predstavljajo igralci, se pritožba neutemeljeno zavzema za zaključek, da prepoved razpolaganja s premoženjem do višine tožnikove denarne terjatve za prvotoženo stranko predstavlja neznatno škodo. Pri tem tožnik z zmanjšanjem predlaganega obsega zavarovanja oziroma novim predlogom za zavarovanje svoje denarne terjatve z začasno odredbo, ne more izpodbiti pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje glede neizkazanosti verjetnosti nastanka neznatne škode po tožnikovem predlogu z dne 23. 11. 2021. 9. Ker tožnik ni izkazal zakonsko zahtevanih pogojev za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve, so neutemeljeni tudi pritožbeni očitki, da bi lahko sodišče prve stopnje predlogu skladno z načelom dispozitivnosti ugodilo le v točkah 3-7. Predmet zavarovanja namreč nima vpliva na zaključek o izkazanem obstoju subjektivne nevarnosti ali neznatne škode.

10. Glede na navedeno je pritožba neutemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo in izpodbijano odločitev potrdilo, saj je ugotovilo, da niso podani pritožbeno uveljavljeni razlogi, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP ter s 15. členom ZIZ.

11. Ker so stroški zavarovanja terjatve, kadar se o tem odloča v pravdnem postopku, sestavni del pravdnih stroškov, bo o stroških tega pritožbenega postopka odločeno s končno odločbo.

1 Sklep VS RS III Ips 78/99. 2 Prim. VSL Sklep I Cpg 506/2021, VSL Sklep I Cp 2086/2020, VSC Sklep II Cpg 123/2020. 3 Prim. VSM I Cpg 411/2017, VSL I Cpg 485/2019, VSK II Cpg 256/2018.