Jedro

Od vsakega posameznega primera je odvisno, na podlagi katerih kriterijev bo sodišče ugotovilo obseg pripadajočega zemljišča (ob samostojni uporabi kateregakoli kriterija ali v kombinaciji z drugimi kriteriji). V obravnavanem primeru je sodišče navedena pravna izhodišča v celoti pravilno upoštevalo in se oprlo zlasti na kriterije iz 1. in 3. alineje prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1. Pravica do izjave je izbirna pravica udeleženca. Njemu je prepuščena odločitev, ali in v kolikšni meri jo bo izkoristil. S pravilno in pravočasno vročenim vabilom za narok na kraju samem, na katerem so se izvajali dokazi, je sodišče pritožniku zagotovilo možnost, da sodeluje pri izvajanju dokazov in na ta način uresniči pravico do izjave.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep pod I izreka se zavrže. II. V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanih delih točke II in III izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razdružilo postopek, tako da je iz postopka za določitev pripadajočega zemljišča k obravnavani stavbi izločilo parcelno številko 0001/213 k. o. ...1 (točka I izreka). Ugotovilo je, da so ostale zemljiške parcele (parc. št. 0001/158, 0001/214, 0001/2016, 0001/163, 0001/207, 0001/2010 in 0001/218), v zemljiški knjigi vpisane kot last nasprotnega udeleženca, individualno pripadajoče zemljišče k stavbi na naslovu ... (ID stavbe 0000 - 1083), ki stoji na parc. št. 0001/34 (točka II izreka), in da se bodo zemljiške parcele iz 1. točke (prav: II. točke) izreka v zemljiški knjigi vpisale po vrstnem redu vpisane zaznambe postopka v zemljiški knjigi kot splošni skupni del navedene stavbe v korist vsakokratnih etažnih lastnikov stavb (točka III. izreka).

2. Zoper sklep vlaga pritožbo nasprotni udeleženec. Izpodbija ga v drugem odstavku točke I (sklep o razdružitvi) in v točkah II in III izreka glede parcel št. 0001/214, 0001/216, 0001/163, 0001/207, 0001/2010 in 0001/218. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP2 v zvezi z 42. členom ZNP-13 in 3. členom ZVEtL-14. Predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Sklep o razdružitvi je nejasen. Zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja glede izpodbijanih parcel je bilo zmotno uporabljeno materialno pravo. Pritožniku je bila kršena pravica do izjave (absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP), ker mu sodišče ni vročilo zapisnika o naroku, na katerem pooblaščenec pritožnika ni bil navzoč, sodišče pa je izvajalo dokaze, na katere je oprlo svojo odločitev. V nasprotju z izvedeniškim mnenjem izvedenke urbanistične stroke je sprejeta odločitev, da so zelenice na izpodbijanih parcelah pripadajoče zemljišče obravnavane stavbe. Iz izvedeniškega mnenja izhaja, da so bile zelenice načrtovane kot zelenice soseske. Sodišče je napačno uporabilo sodno prakso. Skupna pripadajoča zemljišča je treba obravnavati kot izjemo le takrat, ko ni zanesljivo dokazano, da gre za skupno pripadajoče zemljišče. Tedaj je treba zemljišče razdeliti med stavbe soseske. Za tak primer gre v obravnavani zadevi. Vse izpodbijane parcele so skupno pripadajoče zemljišče več stavbam v soseski. Izpovedba priče o vzdrževanju zelenice ne zadošča. Odločilno je mnenje izvedenke o načrtovanju zelenih površin za sosesko. Obseg pripadajočega zemljišča je ugotovljen z napačno uporabo zakonskih meril iz 43. člena ZVEtL-1, v nasprotju z izvedeniškim mnenjem in ogledom. Individualno pripadajoče zemljišče k stavbi obsega le sedanjo parcelo 0001/158, ostalo je skupno pripadajoče več stavb v soseski.

3. Predlagatelji so odgovorili na pritožbo. Predlagajo zavrženje ali zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa.

_O sklepu o razdružitvi zadev_

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Sklep o združitvi ali razločitvi postopkov (prvi odstavek 300. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1) je sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni pritožbe (tretji odstavek 270. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1). Zoper sklep sodišča prve stopnje je dovoljena pritožba, če ni v zakonu določeno, da ni pritožbe (prvi odstavek 363. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1). Ker pritožba zoper sklep procesnega vodstva ni dovoljena, je pritožbeno sodišče pritožbo zoper točko I izpodbijanega sklepa zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1).

_O sklepu o ugotovitvi pripadajočega zemljišča_

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Sklep ni obremenjen z uveljavljano procesno kršitvijo po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1, niti s tistimi procesnimi kršitvami, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

8. Nasprotni udeleženec je bil na narok na kraju samem (za 14. 1. 2022), pravilno in pravočasno povabljen.5 Pooblaščenec se naroka ni udeležil niti opravičil svojega izostanka. Drži, da bi mu moralo sodišče poslati zapisnik naroka. Vendar ne zato, ker ga na naroku ni bilo, pač pa zato, ker je bil na naroku predlog spremenjen – razširjen še na del parcele št. 0001/175 in 0001/160. Gre za zemljišče, ki ni bilo zajeto v prvotnem predlogu, na naroku pa je bilo ugotovljeno, da služi obravnavani stavbi kot prostor za smetnjake. Pritožnik na prvi stopnji ni ugovarjal procesne kršitve šestega odstavka 185. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1 takoj, ko je izvedel za spremembo predloga – to je, ko je bila ta procesna kršitev sanirana z vročitvijo dokaza (poročilo izvedenke geodetske stroke s skico elaborata parcelacije, izvedene na podlagi sklepa in ugotovitev sodišča na naroku). Z grajo bi bil prepozen (186.b člen ZPP6), če bi jo uveljavljal šele v pritožbi, a tega niti ne stori. O določitvi pripadajočega zemljišča na novo nastalih parcelah št. 0001/207 in 0001/210 se ni izjavil po prejemu skice parcelacije. Tudi v pritožbi odločitve v tem delu vsebinsko ne graja: čeprav obe parceli navede med naštetimi zanj spornimi zemljišči, prezre, da v tem delu ne gre za zelenice, ampak za prostor za smetnjake za obravnavano stavbo. Očitane absolutne bistvene kršitve pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP zaradi neposlanega zapisnika o naroku pooblaščencu, ki se naroka kljub pravočasnemu in pravilnemu vabljenju ni udeležil, pa ni. Sodišče mora dati udeležencem v postopku možnost, da se izjavijo o navedbah drugih udeležencev, da sodelujejo pri izvajanju dokazov in razpravljajo o rezultatih celotnega postopka (prvi odstavek 5. člena ZNP-1). Pravica do izjave je izbirna pravica udeleženca. Njemu je prepuščena odločitev, ali in v kolikšni meri jo bo izkoristil. S pravilno in pravočasno vročenim vabilom za narok na kraju samem, na katerem so se izvajali dokazi, je sodišče pritožniku zagotovilo možnost, da sodeluje pri izvajanju dokazov in na ta način uresniči pravico do izjave. V vabilu je bil tudi opozorjen, da sodišče lahko opravi narok, čeprav nanj ne pridejo udeleženci, ki so bili pravilno vabljeni (tretji odstavek 28. člena ZNP-1). Ker se pooblaščenec vabilu brez opravičenih razlogov ni odzval, je pristal na možnost, da pri izvajanju dokazov ne bo sodeloval. Ker mu je bila možnost zagotovljena, a je ni izkoristil, se na kršitev pravice do izjave ne more sklicevati.

9. Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki o nepravilno ugotovljenem obsegu pripadajočega zemljišča. 10. Nasprotni udeleženec je v postopku na prvi stopnji trdil (in to je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje), da je zemljiškoknjižni lastnik vseh zemljišč, ki so bila predmet predloga za določitev pripadajočega zemljišča obravnavani stavbi. Strinjal se je, da je del parcelne št. 0001/158 pripadajoče zemljišče obravnavane stavbe. V tem delu tudi za pritožbo ni sporna odločitev, da parcelna št. 0001/158 predstavlja individualno pripadajoče zemljišče obravnavne stavbe. Nasprotoval pa je predlaganemu obsegu v delu, ki se je nanašal na parcelne št. 0001/169 (ki je po njegovih trditvah javno parkirišče) in na parcelno št. 0001/163 (ki je po njegovih navedbah javna zelena površina (park znotraj soseske).

11. Sodišče je na podlagi izvedeniškega mnenja izvedenke urbanistične stroke ugotovilo, da so bile poleg parcelne št. 0001/158 v gradbenem dovoljenju za gradnjo obravnavane stavbe predvidene še: del parcelne št. 0001/156, (sporna) parcelna št. 0001/169 in 0001/161. Glede nepremičnin, ki v urbanistični dokumentaciji (oziroma gradbenem dovoljenju) niso bile zajete kot funkcionalno zemljišče stavbe, pa je na podlagi izvedeniškega mnenja, ogleda in po izjavah predlagateljev in udeležencev (etažnih lastnikov sosednje stavbe) ugotovilo, da gre za zelenice, pripadajoče in v uporabi zgolj predlagateljev. Etažni lastniki sosednje stavbe (udeleženci tega postopka) na prvi stopnji niso prerekali navedb predlagateljev, da za te površine že od izgradnje stavbe skrbijo, jih urejajo, vzdržujejo in jih uporabljajo le predlagatelji. Predlogu v tem delu niso nasprotovali in tudi sklepa sodišča prve stopnje, ki je v tem delu ugodilo predlogu, ne izpodbijajo. Drugače je s parcelo št. 0001/213. Udeleženci so namreč podali nasprotni predlog, naj se to zemljišče določi kot skupno pripadajoče zemljišče k obema stavbama. Sodišče je po ugotovitvi, da bo v tem obsegu potreben nadaljnji ugotovitveni in dokazni postopek, odločilo o razdružitvi zadeve tako, da bo o pripadnosti spornega zemljišče odločalo v ločenem postopku.

12. Izpodbijana odločitev je sprejeta ob pravilni uporabi materialnopravnih meril za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, ki so določena v prvem odstavku 43. člena ZVEtL-17. Zakon ne določa nobenega razmerja med njimi. Opredeljuje jih enakovredno. Od vsakega posameznega primera je odvisno, na podlagi katerih kriterijev bo sodišče lahko ugotovilo obseg pripadajočega zemljišča (ob samostojni uporabi kateregakoli kriterija ali v kombinaciji z drugimi kriteriji).8 V obravnavanem primeru je sodišče navedena pravna izhodišča v celoti pravilno upoštevalo in se oprlo zlasti na kriterije iz 1. in 3. alineje prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1. 13. Za svojo odločitev je imelo zanesljivo oporo v pravilnem, popolnem in jasno obrazloženem izvedeniškem mnenju izvedenke urbanistične stroke. Iz skice št. 3 pisnega izvedeniškega mnenja jasno izhaja obseg pripadajočega zemljišča, ki ga je po pravilih urbanistične stroke in upoštevaje materialnopravne kriterije 43. člena ZVEtL-1 predlagala izvedenka. Nasprotne pritožbene navedbe so neutemeljene. Z ogledom na kraju samem se je sodišče prve stopnje prepričalo, da predlagano zemljišče v ničemer ne posega v grajeno javno dobro. V pravilni meri je upoštevalo tudi navedbe in izjave predlagateljev ter udeležencev o pretekli rabi obravnavanega zemljišča. Nasprotni udeleženec v postopku ni niti zatrjeval niti dokazoval javne rabe obravnavanih zemljišč, pa tudi ne morebitnega olastninjenja zemljišč v družbeni lastnini po specialnih določbah drugih zakon, da bi izpodbil pravno domnevo, da je zemljišče, ki ga je ugotovilo sodišče po določbah 42. člena ZVEtL-1, last lastnika stavbe.9 Tega ne stori niti v pritožbi. Sprejete dokazne ocene tako z ničemer ne omaja. V pritožbi niti ne pove, ali brani javni ali svoj interes (peti odstavek 48. člena ZVEtL-1). Pritrditi je treba predlagateljem, da je ob navedbah, da ugotovljena zemljišča niso pripadajoče zemljišče stavbe predlagateljev, ampak skupna pripadajoča zemljišča več stavb v soseski, vprašljiv celo pravni interes nasprotnega udeleženca za pritožbo (prvi odstavek 7. člena (ZVEtL-1). Kajti ne obrazloži, kako izpodbijano odločitev o spornih parcelah kot skupno ali pripadajoče zemljišče kakorkoli posega v njegov pravni položaj. Zato so njegove pritožbene navedbe neupoštevne. Glede na povzete dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki so pravilne in jih pritožba ne omaje, in omogočajo določitev pripadajočega zemljišča k obravnavni stavbi na podlagi kriterijev iz prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1, so tudi neutemeljene.

14. Pritožbeni razlogi torej niso podani. Sodišče prve stopnje je na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo. Očitanih in uradno upoštevnih procesnih kršitev ni zagrešilo. Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1).

1 Ker so vsa obravnavana zemljišča v k. o. ..., bo v nadaljevanju navajanje katastrske občine opuščeno. 2 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami. 3 Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, št. 16/2019. 4 Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča, Uradni list RS, št. 34/2017. 5 Iz povratnice na list. št. 127 izhaja, da je bilo vabilo vročeno pooblaščencu 3. 12. 2021. 6 Ki določa, da mora stranka kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem uveljaviti takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde ni mogla navesti. 7 Po prvem odstavku 43. člena ZVEtL-1 sodišče pri ugotovitvi obsega pripadajočega zemljišča upošteva zlasti: 1. Katero zemljišče je bilo kot neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe načrtovano v prostorskih aktih ali določeno v upravnih dovoljenih, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, ali opredeljeno v posamičnih pravnih aktih, na podlagi katerih je potekal pravni promet s stavbo ali njenimi deli, skupaj s spremljajočo dokumentacijo; 2. Katero zemljišče je v razmerju do stavbe predstavljalo dostopne poti, dovoze, parkirne prostore, prostore za smetnjake, prostore za igro in počitek, zelenice, zemljišče pod atriji in podobno; 3. Preteklo redno rabo zemljišča in 4. Merila in pogoje iz prostorskih aktov, ki so veljali od izgradnje stavbe pa do pridobitve lastninske pravice lastnika stavbe na pripadajočem zemljišču. 8 Odločba VSRS II Ips 128/2018. 9 Pripadajoče zemljišče je po prvem odstavku 42. člena ZVEtL-1 tisto zemljišče, ki je bilo neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabe stavbe in je postalo last lastnika stavbe na podlagi predpisov, veljavnih pred 1. 1. 2003, kot so zlasti predpisi o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini ali predpisi, ki so urejali pravila o posledicah gradnje na tujem svetu, pravila etažne lastnine in pravila o vezanosti pravic na zemljišču na pravice na stavbi.