Jedro

Kot je obrazložilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, je od uveljavitve novele ZIZ-E 25. 11. 2006 izbira oziroma določitev izvršitelja prepuščena izključno upniku. Če je torej upnik aktiven in poda predlog za določitev (drugega) izvršitelja, mora sodišče po stališču pritožbenega sodišča takemu predlogu slediti iz naslednjih razlogov. Po 3. odstavku 44.a člena ZIZ je upnik tisti, ki (mora) v predlogu za izvršbo navesti izvršitelja. Če tega ne stori niti po pozivu na dopolnitev, se njegov predlog za izvršbo zavrže. Izbira izvršitelja je tako izključno upnikova pravica, in ne izvršiteljeva.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep v izpodbijanih 3. in 4. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka po uradni dolžnosti razveljavilo pravnomočen sklep z dne 10. 6. 2014, s katerim je zaradi smrti razrešilo izvršitelja Z. K. in določilo novega izvršitelja M. H., v 2. točki izreka je skladno z obvestilom Zbornice izvršiteljev Slovenije z dne 9. 6. 2014 o prevzemu spisov po pokojnem izvršitelju Z. K. za izvršiteljico kot uradno prevzemnico določilo B. H. Z. iz Maribora, v 3. točki izreka je odstavilo izvršiteljico B. H. Z. in upoštevajoč upnikov predlog z dne 15. 4. 2014 za izvršitelja določilo M. H. iz Kamnika, v 4. točki izreka pa je izvršiteljico B. H. Z. pozvalo, da v roku 8 dni od pravnomočnosti tega sklepa izvršilni spis preda v nadaljnje delo izvršitelju M. H. 2. Proti sklepu se zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožuje izvršiteljica B. H. Z. V pritožbi navaja, da je na podlagi odločbe predsednika Zbornice izvršiteljev Slovenije o prevzemu poslov izvršitelja Z. K. z dne 14. 4. 2014 na podlagi 287. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) uradna prevzemnica spisov - določena kot izvršiteljica. Pojasnjuje, da 287. člen ZIZ izrecno določa, kdo je prevzemnik poslov in koga je sodišče dolžno določiti za izvršitelja. Dalje navaja, da 44.a člen ZIZ določa, da sodišče določi tistega izvršitelja, ki ga je navedel upnik v predlogu za izvršbo, v konkretnem primeru pa je upnik šele tekom postopka, zaradi smrti prvega izvršitelja, predlagal novega izvršitelja, torej je svojo pravico izkoristil po vložitvi predloga za izvršbo. Dodaja, da je bila z izpodbijanim sklepom odstavljena iz krivdnih razlogov, ki pa niso podani. Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in da se jo določi za izvršiteljico.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Glede na pritožbene navedbe in pritožničin pravni interes za pritožbo je pritožbeno sodišče štelo, da pritožnica izpodbija odločitev v 3. in 4. točki izreka, zato je izpodbijani sklep le v tem delu preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da ne ZIZ in ne Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (v nadaljevanju Pravilnik), ne urejata situacije za primer smrti izvršitelja tekom izvršilnega postopka, zato je treba uporabiti zakonske določbe, ki urejajo podobne situacije.

6. Pritožbeno sodišče meni, da je treba v primeru smrti izvršitelja praviloma ravnati v skladu z 287. členom ZIZ, to je, da predsednik zbornice izvršiteljev po izdaji odločbe o razrešitvi izvršitelja določi drugega izvršitelja oziroma izvršitelje kot prevzemnike, ki prevzamejo posle razrešenega izvršitelja. Uporaba navedene določbe ZIZ pa je po mnenju pritožbenega sodišča utemeljena izključno iz razloga kontinuiranega, sistematičnega vodenja postopka premičninske izvršbe in preprečitve nepotrebnih zastojev, kot tudi varstva pravic upnikov, le do trenutka, ko upnik v postopku predlaga izvršitelja(1).

7. Kot je obrazložilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, je od uveljavitve novele ZIZ-E(2) 25. 11. 2006 izbira oziroma določitev izvršitelja prepuščena izključno upniku. Če je torej upnik aktiven in poda predlog za določitev (drugega) izvršitelja, mora sodišče po stališču pritožbenega sodišča takemu predlogu slediti iz naslednjih razlogov. Po tretjem odstavku 44.a člena ZIZ je upnik tisti, ki (mora) v predlogu za izvršbo navesti izvršitelja. Če tega ne stori niti po pozivu na dopolnitev, se njegov predlog za izvršbo zavrže. Izbira izvršitelja je tako izključno upnikova pravica, in ne izvršiteljeva. Drži sicer, da se tretji odstavek 44.a člena ZIZ nanaša na začetek izvršbe oziroma na predlog za izvršbo, ne pa na primer smrti izvršitelja tekom postopka oziroma na spremembo izvršitelja tekom postopka. Vendar gre po mnenju pritožbenega sodišča za podobno situacijo (ko v postopku še ni določen izvršitelj oziroma ko tega ni zaradi smrti).

8. Pritožnica sicer utemeljeno opozarja, da krivdni razlogi za njeno odstavitev niso podani, vendar jih sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu tudi ni ugotovilo in očitalo, sklep je izdalo ob smiselni uporabi prej navedenih določb ZIZ zaradi zapolnitve zakonske praznine.

9. Odločitev sodišča prve stopnje je torej v izpodbijanih 3. in 4. točki izreka pravilna, pritožničine pritožbene navedbe pa neutemeljene in ker tudi niso podane kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep v izpodbijanih 3. in 4. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

(1) Prim. sklepa VSM I Ip 811/2014 z dne 18. 9. 2014, VSC I Ip 625/2011 z dne 18. 4. 2012. (2) Uradni list RS, št. 115/2006 z dne 10. 11. 2006.