Jedro

Sodišče bi moralo obravnavati tudi trditve predlagateljic o priključni moči in oceniti že izvedeni dokaz ter odločiti, ali gre pri priključitvi stanovanja predlagateljic na elektrodistribucijsko omrežje za nujen posel rednega upravljanja ali ne.

Če do izpadov električne energije v stanovanjski stavbi prihaja zaradi nezadostne priključne moči oz. preobremenitev omrežja, ni mogoče govoriti o normalni oskrbi z električno energijo. V takšnem primeru bi bil predlagani ukrep oz. posel smiseln in nujen za ohranitev (cele) stvari v funkciji.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za nadomestitev soglasja nasprotnih udeležencev za priključitev stanovanja na elektrodistribucijsko omrežje.

Zoper tak sklep se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožujejo predlagateljice. Navajajo, da ne drži, da samostojni priključek na elektrodistribucijsko omrežje v stanovanju ni potreben ter da te nujnosti v postopku niso izkazale. Izpostavile so, da prihaja do izpadov oziroma izklopov električne energije, zaradi tega pa je stanovanje praktično neuporabno (predlog z dne 21. 05. 2010, pripravljalna vloga z dne 19. 06. 2009, dopis z dne 27. 11. 2009). Ne drži zaključek sodišča prve stopnje, da bi samostojni priključek lahko le izboljšal obstoječe stanje oskrbe z električno energijo v stanovanju. Le z vzpostavitvijo samostojnega priključka bi se omogočila normalna uporaba stanovanja predlagateljic. Pri tem nikakor ne gre za posel, ki bi presegal redno upravljanje. Nujnost samostojnega priključka izhaja tudi iz dejstva, da se vsi števci in varovalke nahajajo v prostorih nasprotnih udeležencev, kar pomeni, da je stanovanje brez samostojnega priključka brez funkcije oziroma je glede oskrbe z električno energijo prepuščeno samovolji nasprotnih udeležencev.

Nasprotna udeleženca sta na pritožbo odgovorila. Pritrjujeta razlogom sodišča prve stopnje in predlagata zavrnitev pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je zavrnitev predloga za nadomestitev soglasja solastnikov utemeljilo predvsem s tem, da je stanovanjska hiša, v kateri se nahaja stanovanje predlagateljic, že priključena in oskrbovana z električno energijo. Elektrika v stanovanju po ugotovitvah sodišča funkcionira normalno, če ne prihaja do motitvenih dejanj. Prvi nasprotni udeleženec pa se je v skladu s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. III P 891/2008 z dne 10. 07. 2009 dolžan vzdržati motitvenih dejanj, s katerimi bi onemogočal uporabo električne energije predlagateljicam. Sodišče prve stopnje zaključuje, da bi samostojni priključek le izboljšal obstoječe stanje, ni pa nujno potreben za normalno uporabo elektrike v hiši oziroma vsaj predlagateljice tega niso uspele izkazati.

Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno povzame materialnopravno podlago za odločitev o predlogu. Pritožbeno sodišče sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da posel, ki ga želijo izvesti predlagateljice, sodi med posle rednega upravljanja stvari. Za takšne posle mora biti v skladu z 2. odstavkom 67. člena Stvarnopravnega zakonika (1) podano soglasje solastnikov, katerih idealni deleži sestavljajo več kot polovico vrednosti stvari. Če do soglasja ne pride, ga lahko nadomesti sodišče v nepravdnem postopku, a le v primeru, da je posel nujen za redno vzdrževanje stvari (4. odstavek 67. člena SPZ).

Pritožbeno sodišče sicer soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da bi v primeru, če ima sporna stanovanjska stavba urejen sistem napajanja z električno energijo, ureditev samostojnega oz. ločenega priključka za predlagateljice predstavljala le izboljšavo obstoječega stanja oskrbe z električno energijo, ne pa nujnega vzdrževanja stvari.

Vendar pritožnice utemeljeno opozarjajo, da je sodišče pri odločanju o predlogu del njihovih trditev spregledalo. Predlagateljice so v predlogu trdile, da prihaja do izpadov električne energije. V pripravljalni vlogi, ki jo je sodišče prejelo 19. 06. 2009, pa so trdile, da do izpadov elektrike prihaja iz dveh vzrokov – zaradi preobremenitev omrežja in zaradi izklopov varovalk. V zvezi s svojimi trditvami so se predlagateljice sklicevala na izvedensko mnenje izvedenca A.T., pridobljeno v pravdnem postopku. Nasprotna udeleženca izvedbi tega dokaza nista nasprotovala. Sodišče prve stopnje je tak dokaz izvedlo. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa pa se sodišče prve stopnje do trditev tožnic o tem, da prihaja v sporni stavbi do izpadov električne energije zaradi preobremenitev omrežja in do mnenja izvedenca (ki se ukvarja z vprašanjem možne rešitve problema priključne moči), ni opredelilo. Če do izpadov električne energije v stanovanjski stavbi prihaja zaradi nezadostne priključne moči oz. preobremenitev omrežja, ni mogoče govoriti o normalni oskrbi z električno energijo. V takšnem primeru bi bil predlagani ukrep oz. posel smiseln in nujen za ohranitev (cele) stvari v funkciji.

Sklep torej ne vsebuje razlogov o vseh odločilnih dejstvih, s tem pa je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz štirinajste točke 2. odstavka 339. člena po Zakonu o pravdnem postopku

(2)

v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (3) višje sodišče je zato v skladu s tretjo točko 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo odločanje. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka je namreč takšne narave, da ne omogoča, da bi jo odpravilo višje sodišče, ne da bi posegalo v ustavno varovane pravice pravdnih strank.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče obravnavati tudi trditve predlagateljic o priključni moči in oceniti že izvedeni dokaz ter odločiti, ali gre pri priključitvi stanovanja predlagateljic na elektrodistribucijsko omrežje za nujen posel rednega upravljanja ali ne.

Ker je pritožbeno sodišče sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v novo odločanje, je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).

(1) Ur. l. RS, št. 87/2002; v nadaljevanju SPZ.

(2) Ur. l. RS, št. 73/2007-ZPP-UPB3 in 45/2008; v nadaljevanju ZPP.

(3) Ur. l. SRS, št. 30/86; v nadaljevanju ZNP.