Jedro

Pri presoji predloga za taksno oprostitev je potrebno upoštevati, da po ZST-1, ne le sklep o oprostitvi, temveč tudi sklep o obročnem plačilu taks, učinkuje od dne vložitve predloga, ter velja tako za že zapadle, kot tudi za pozneje nastale obveznosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, (1) da se predlogu stranskega intervenienta za oprostitev plačila sodnih taks ne ugodi, (2) da se toženi stranki dovoli obročno plačilo doslej zapadle sodne takse za odgovor na tožbo v višini 690,00 EUR, v štirih zaporednih mesečnih obrokih v višini 172,50 EUR, ki zapadejo v plačilo z dnem 20.3.2009, 20.4.2009, 20.5.2009 in 20.6.2009, pri čemer je potrebno zapadle zneske posameznih obrokov plačati pri banki ali na pošti s plačilnim nalogom BN02 na vplačilni račun sodnih taks, ter (3) da bo sodišče, če stranski intervenient v danih rokih sodne takse ne bo plačal oziroma če bo uradna oseba v primeru plačila sodne takse z elektronskim denarjem ali drugim veljavnim plačilnim instrumentom ugotovila, da sodna taksa na ta način ni bila plačana, to sporočilo pristojnemu davčnemu uradu, da jo prisilno izterja.

Zoper takšen sklep se je pravočasno pritožil stranski intervenient. Navaja, da že taksa za odgovor na tožbo znaša toliko kot mesečna plača stranskega intervenienta. Upoštevati pa je potrebno tudi dejstvo, da bo v tem postopku taksa za pritožbo zoper sodbo znašala kar 2.760,00 EUR. Tudi v kolikor se bo določila taksa po obrokih, bo to za stranskega intervenienta pomenilo občutno zmanjšanje sredstev. Predlaga, da se sklep prvega sodišča tako spremeni, da se stranskega intervenienta oprosti plačila sodnih taks.

Pritožba je utemeljena.

Materialnopravno izhodišče presoje utemeljenosti gornjih navedb je na podlagi prvega odstavka 168. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v Zakonu o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/2008; v nadaljevanju: ZST-1). Pogoje za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe določa 11. člen ZST-1. Po prvem odstavku tega člena sodišče oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Po drugem odstavku sodišče stranki odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnjim plačilom ali s takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Čas odloga plačila oziroma skupni čas plačevanja obrokov ne sme biti daljši od 12 mesecev. Po četrtem odstavku mora sodišče pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja.

Ob pravilni uporabi gornje materialnopravne določbe tako prvo sodišče pri presoji predloga za taksno oprostitev ne bi smelo upoštevati le višine doslej zapadle takse, ampak tudi vrednost predmeta postopka, kot to izpostavlja tudi pritožba. Določba 13. člena ZST-1 namreč za primer, ko ni v drugem zakonu določeno drugače, določa, da učinkuje sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo, in velja za takse za vse vloge in dejanja, za katera je nastala taksna obveznost oziroma obveznost povrnitve takse drugemu udeležencu postopka tega dne ali pozneje, razen za takso zaradi zavlačevanja sodnih postopkov ter za takse po tarifnih številkah 3005, 7401, 7402, 8401 in 8402. Ugotovitev o tem, da z obročnim plačilom taks tudi pozneje tekom tega postopka ne bo prišlo do občutnega zmanjšanja sredstev, s katerimi se preživlja stranski intervenient, pa izpodbijani sklep nima. Pri ter pa velja pritožniku pojasniti, da prognoza višine morebitnih taksnih obveznosti sama po sebi še ne more predstavljati razloga za taksno oprostitev, saj zavrnitev predloga za taksno oprostitev ne predstavlja ovire za naknadno oprostitev v istem postopku.

Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je dejansko stanje tako ostalo nepopolno ugotovljeno, glede na okoliščine primera pa omenjene pomanjkljivosti ni bilo moč odpraviti. Izpodbijani sklep je bilo zato potrebno razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 366. in 355. členom ZPP), v okviru katerega bo potrebno ponovno presoditi utemeljenost predloga za oprostitev plačila sodnih taks.

Kakšni posebni napotki sodišču prve stopnje niti niso potrebni, ker so smeri in obseg potrebne dopolnitve dejanskega stanja zadosti jasno razvidni iz zgornje obrazložitve. Le za primer, v kolikor bo ponovno določeno obročno plačilo taks, velja opozoriti, da mora biti izrek sklepa oblikovan upoštevaje prvi odstavek 13. člena ZST-1, torej tako, da učinkuje tudi na pozneje nastale taksne obveznosti oziroma obveznosti povrnitve takse in ne le na že nastale obveznosti.