Jedro

Dodatni sklep o dedovanju sodišče izda, če naknadno zve za obstoj premoženja. Dopolnilni sklep o dedovanju pa pride v poštev, če sodišče v sklepu o dedovanju ni vključilo vsega znanega premoženja. Sprememba zemljiškoknjižnih podatkov o nepremičninah po izdaji sklepa o dedovanju na njegovo popolnost ne more vplivati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se predlog za izdajo dopolnilnega sklepa, ki sta ga vložila dne 11. 11. 2010 (in dopolnila dne 28. 12. 2010) A.K., P. R., J. in B. K., P. R., J., zavrže. 2. Proti sklepu se iz vseh pritožbenih razlogov pritožujeta A. K. in B. K. in predlagata, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo dopolnilnega sklepa ugodi, podrejeno pa predlagata, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi in vrne zadevo prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje. Navajata, da premoženje, ki je sestavljalo zapuščino v Končnem sklepu o dedovanju, sploh še ni bilo določeno in posledično tudi niso bile točno določene pravice dedičev iz te zapuščine. Zato bi sodišče moralo uporabiti 163. člen Zakona o dedovanju (ZD) v zvezi s 325. členom in 332. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP). ZD nikjer ne določa, da je izdaja dopolnilnega sklepa prepovedana. Ni jasno, kako je sodišče prišlo do zaključka, da v zapuščinskem postopku izdaja dopolnilnega sklepa ni mogoča. V konkretnem primeru so podedovane nepremičnine šele po opravljeni geometrski odmeri postale dovolj določene, da se na njih lahko vpiše lastninska pravica ter se šele zdaj točno ve, kdo je na določenem delu prej nerazdeljenih podedovanih nepremičnin dedič. Odločitev sodišča predstavlja tudi odstop od uveljavljene sodne prakse in s tem neenako obravnavanje pred zakonom.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritrditi je pritožnikoma, da izdaja dopolnilnega sklepa o dedovanju zakonsko ni izključena in je v zapuščinskem postopku mogoče izdati dopolnilni sklep o dedovanju, kadar gre za situacijo, ko sodišče v sklep o dedovanju ni vključilo vsega, do izdaje sklepa o dedovanju znanega premoženja. V teh primerih namreč ni mogoča izdaja tako imenovanega dodatnega sklepa o dedovanju, za izdajo katerega je podlaga 224. člen ZD, saj je ta sklep mogoče izdati le v primerih, ko gre za premoženje, za katerega obstoj se do pravnomočnosti sklepa o dedovanju ni vedelo.

5. Ne glede na povedano, pa predlog za izdajo dopolnilnega sklepa o dedovanju, iz razlogov, ki jih navajata pritožnika, v obravnavanem primeru ni utemeljen. Pritožnika se niti v predlogu za izdajo dopolnilnega sklepa niti v pritožbi ne sklicujeta na to, da gre za premoženje, o katerem sodišče prve stopnje v sklepu o dedovanju ne bi odločalo. Celo nasprotno, trdita, da je bilo to premoženje vključeno (ni pa bilo določeno) tako v sklep o dedovanju, kot tudi v sam dedni dogovor. Pritožbeno sodišče pa tudi ugotavlja, da je v zemljiški knjigi pri nepremičninah, vpisanih v vl. št. 20 k.o. X, kjer je bila vpisana tudi sporna parcela 82/1 (iz katere sta kasneje nastali parc. št. 81/3 in 82/5), na podlagi sklepa o dedovanju že vpisana lastninska pravica na dediča K.A. Ker je prehod lastninske pravice na podlagi sklepa o dedovanju zemljiškoknjižno že izveden, tudi ne držijo navedbe pritožnikov, da premoženje, ki je sestavljalo zapuščino ni bilo določeno, zaradi česar naj ne bi bil mogoč vpis lastninske pravice. Dejstvo, da so se po izdaji sklepa o dedovanju zemljiškoknjižni podatki o nepremičninah spremenili, oziroma se je izvedla v dednem dogovoru predvidena parcelacija, ne vpliva na popolnost sklepa o dedovanju, ki je vseboval tudi odločitev o dedovanju spornih nepremičnin. Ker zemljiškoknjižne realizacije dednega dogovora pritožnika iz navedenih razlogov ne moreta doseči z izdajo dopolnilnega sklepa o dedovanju, bosta le-to morala urediti izven že končanega zapuščinskega postopka pogodbeno ali v okviru drugega sodnega postopka.

6. Glede na to, da je izdaja dopolnilnega sklepa o dedovanju dopustna, bi sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru moralo predlog za izdajo dopolnilnega sklepa zaradi njegove neutemeljenosti zavrniti, ne zavreči, ker pa je odločitev, da se predlog zavrže za pritožnika ugodnejša od zavrnitve njunega predloga, pritožbeno sodišče v odločitev sodišča prve stopnje ni poseglo (359. člen v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 163. členom ZD).

7. Ker s tem pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP in 2. točka 365. člena ZPP vse v zvezi s 163. členom ZD).