Jedro

Ker spada področje aktivne politike zaposlovanja v pristojnost ministrstva za delo, je ob dejstvu, da v ZZZBP ni določen organ pristojen za odločanje o pritožbi iz tega področja ter upoštevajoč 232. člen ZUP, za odločanje o pritožbi tožeče stranke zoper sklep prvostopnega organa tožene stranke, stvarno pristojno Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije in ne tožena stranka.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje z dne 25. 7. 2002 se odpravi in se zadeva pošlje v odločitev Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije, Ljubljana.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrnila pritožbo tožeče stranke za preveritev sklepa, izdanega v postopku javnega razpisa za nadomestitev dela stroškov za ohranitev delovnih mest, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 42-43 dne 17. 5. 2002. V obrazložitvi navaja, da tožeča stranka, ne izpolnjuje razpisnih pogojev za pridobitev sredstev, saj je bil razpis namenjen samo gospodarskih družbam in samostojnim podjetnikom.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve na podlagi Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti izdalo pravilnik o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja (Uradni list RS, št. 64/01), na podlagi katerega je tožena stranka objavila Javni razpis za nadomestitev dela stroškov za ohranitev delovnih mest, na katerega se je tudi sama prijavila. Po mnenju tožeče stranke je podlaga za dodelitev sredstev po navedenem razpisu Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, določila 27. člena v zvezi s 6. členom Uredbe o namenih in pogojih za dodeljevanje državne pomoči (Uradni list RS, št. 59/00) na katera se sklicuje tožena stranka, pa so v nasprotju z določili navedenega zakona in v nasprotju s Pravilnikom o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Sodišču zato predlaga, da samo odloči o dodelitvi sredstev tožeči stranki, podrejeno pa, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih navedenih v izpodbijanem sklepu in dodatno pojasnjuje, da so bili v javnem razpisu, ki je bil izveden na podlagi programa aktivne politike zaposlovanja za leto 2002, med drugim točno določeni upravičenci do sredstev. Ker je bil razpis namenjen le gospodarskim družbam in samostojnim podjetnikom, bi z odobritvijo sredstev tožeči stranki, bilo odločeno v nasprotju z Zakonom o nadzoru državnih pomoči (Uradni list RS, št. 1/00, 30/01) ter v nasprotju z Uredbo o namenih in pogojih za dodeljevanje državnih pomoči ter določitvi ministrstev za upravljanje shem državnih pomoči (Uradni list RS, št. 59/00). Sodišču zato predlaga, da tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne.

Tožeča stranka v pripravljalni vlogi vztraja pri pravnem tolmačenju navedenem v tožbi, ker meni, da drugačno tolmačenje zakona in podzakonskih predpisov lahko pripelje do kršitve pravic določenih v Ustavi Republike Slovenije (153. člen). Zato vztraja pri podani tožbi.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, ki je kot zastopnik javnega interesa prijavilo udeležbo v tem upravnem sporu, odgovora na tožbo ni podalo.

Tožba je utemeljena iz naslednjih razlogov: V obravnavani zadevi ni sporno, da je prvostopenjski akt tožene stranke izdan v zadevi aktivne politike zaposlovanja.

Po 4. členu Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS - stari, št. 5/91, 17/91 in RS, št. 12/92, 13/93, 71/93, 2/94, 38/94, 80/97 - odl. US, 69/98 in 67/02 - ZZZPB) opravlja Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje tudi strokovne naloge, ki se nanašajo na izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja. ZZZBP pa ne določa organa, pristojnega za odločanje o pritožbi zoper prvostopenjski akt zavoda, izdan v zadevi aktivne politike zaposlovanja, saj v 45. členu ureja le varstvo pravic zavarovancev in drugih brezposelnih oseb pri uveljavljanju pravic za primer brezposelnosti.

V Zakonu o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 88/99, 70/00, 52/02 - ZUP) pa je v 232. členu določeno, da o pritožbi zoper odločbo, ki jo je na prvi stopnji izdal nosilec javnega pooblastila, odloča organ določen z zakonom. Če zakon ne določa, kateri organ je pristojen za odločanje o pritožbi, odloča o njej stvarno pristojno ministrstvo.

Ker spada področje aktivne politike zaposlovanja v pristojnost ministrstva za delo, je ob dejstvu, da v ZZZBP ni določen organ pristojen za odločanje o pritožbi iz tega področja, za odločanje o pritožbi tožeče stranke zoper sklep prvostopnega organa tožene stranke, stvarno pristojno Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije in ne tožena stranka.

Na podlagi ugotovitve, da tožena stranka za odločanje v obravnavani zadevi ni pristojna, je sodišče tožbi ugodilo in je izpodbijani sklep odpravilo po 1. točki prvega odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97. 65/97 in 70/00 - ZUS). O zadevi, ki je vrnjena v stanje preden je bil odpravljeni akt izdan, bo zato moralo odločiti pristojno ministrstvo (2. odstavek 60. člena).