Jedro

Veljavni (novelirani) šesti odstavek 20. člena ZBPP, ki določa sankcije za primer navajanja neresničnih podatkov o premoženjskem stanju prosilca, se nanaša (le) na podatke iz drugega odstavka tega člena, ki so jih dolžni dati o svojem materialnem položaju prosilec in njegovi družinski člani, to pa so podatki, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov, so pa nujni, da se pravilno in popolno ugotovi materialni položaj prosilca in njegove družine.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Krškem št. Bpp 425/2020 z dne 20. 10. 2020 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev BPP z dne 13. 10. 2020 (v 1. točki izreka) ter ugotovil, da je tožnik v izjavi o premoženjskem stanju navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju, zaradi česar šest mesecev od prejema te odločbe ne more ponovno zaprositi za BPP (v 2. točki izreka).

Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za BPP za oprostitev predujma za izvedenca v znesku 1.500,00 EUR v zadevi Okrajnega sodišča v Brežicah .... Prošnji je priložil sklep tega sodišča z dne 8. 10. 2020 in dopis, v katerem je navedel, da prosi za dodelitev BPP za oprostitev plačila stroškov postopka za izvedbo dokaza z izvedencem psihiatrične stroke. Navedel je še, da gre za zadevo izpraznitve in izročitve stanovanja na naslovu ..., da mu je sodišče poslalo sklep z dne 8. 10. 2020, da mora plačati predujem v znesku 1.500,00 EUR za izvedbo dokaza ter da denarja nima. Prejemal je nadomestilo za brezposelnost v višini 682,49 EUR, od 1. 9. 2020 pa je zaposlen, vendar plače še ni prejel. Navedel je še, da ima od premoženja le avtomobil ter da drugega premoženja nima.

Organ dalje navaja, da se v skladu z določbami 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) materialno stanje prosilca in njegove družine oziroma družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o materialnem stanju, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Pisna izjava se izpolni na obrazcu, ki je del prošnje za BPP. Če je prosilec v izjavi o premoženjskem stanju navajal neresnične podatke o premoženjskem stanju, pristojni organ za BPP o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za BPP (peti odstavek).

Organ za BPP je v ugotovitvenem postopku po uradni dolžnosti med drugim opravil poizvedbe v zemljiški knjigi o tem, ali je tožnik lastnik ali solastnik nepremičnin ter ugotovil, da je tožnik solastnik več nepremičnin, kmetijskih zemljišč v k.o. ... V prošnji za BPP pa je v izjavi o premoženjskem stanju označil, da ni lastnik oziroma solastnik nepremičnin in da tudi ne pridobiva dohodka iz kmetijske in gozdne dejavnosti. Glede na to je organ tožnika z dopisom z dne 14. 10. 2020 seznanil z navedenimi ugotovitvami ter mu dal možnost izjave. Tožnik je 19. 10. 2020 pisno odgovoril in podal pojasnila ter navedel razloge, zakaj nepremičnin, katerih solastnik je, ni navedel v prošnji. Tožnik je navedel, da je dejansko solastnik v pozivu navedenega nepremičnega premoženja, da pa je bil informiran, ker gre za kmetijska in gozdna zemljišča, da se ta zemljišča ne upoštevajo kot premoženje. Navaja, da ni nameraval navajati neresničnih podatkov o svojem materialnem položaju. Organ za BPP zaključuje, da prosilec odgovarja za resničnost podatkov, ki jih navaja v prošnji za BPP ter da za nastop sankcije zaradi navajanja neresničnih podatkov po 20. členu ZBPP zadošča že ugotovitev, da v prošnji navedeni podatki ne ustrezajo dejanskemu materialnemu stanju prosilca. Pri tem je nerelevantno, ali je prosilec namenoma navajal neresnične podatke ali ne, kot tudi ne, ali je te namenoma zamolčal. S tem, ko je prosilec izpolnil obrazec in podpisal prošnjo, je potrdil resničnost podatkov, ki jih je navedel. Glede na navedeno je organ odločil na podlagi petega odstavka 20. člena ZBPP.

2. Tožnik v tožbi navaja, da je organ za BPP nepravilno uporabil materialno pravo, pa tudi zmotno in nepopolno ugotovil dejansko stanje oziroma je napravil napačne sklepe o dejanskem stanju. Organ v obrazložitvi odločbe navaja, da je tožnik v izjavi iz prvega odstavka 20. člena ZBPP v prošnji za BPP navajal neresnične podatke o svojem materialnem stanju, zaradi česar je bila njegova prošnja za BPP zavrnjena. Vendar pa 20. člen ZBPP v prvem odstavku določa, da materialni položaj prosilca za BPP in njegove družine ugotavlja strokovna služba za BPP, ki po uradni dolžnosti pridobi za to potrebne osebne podatke, kot tudi podatke, ki se štejejo za davčno tajnost in to iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Po navedenem pa prvi odstavek 20. člena ZBPP ne omenja izjave prosilca. Po drugem odstavku 20. člena ZBPP pa so prosilec in družinski člani dolžni dati strokovni službi za BPP podatke, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov, so pa nujni, da se pravilno in popolno ugotovi materialni položaj prosilca in njegove družine. V kolikor strokovna služba za BPP ugotovi, da so podatki o materialnem položaju prosilca in njegove družine, ki so jih na podlagi drugega odstavka 20. člena ZBPP dolžni dati sami, neresnični, ravna po določbah ZBPP o spremembi okoliščin in neupravičeno prejeti pravni pomoči, hkrati pa z odločbo prosilcu izreče prepoved dodelitve BPP v nadaljnjih šestih mesecih (šesti odstavek 20. člena ZBPP).

Na podlagi 20. člena ZBPP mora torej materialni položaj tožnika ugotavljati strokovna služba za BPP in vse podatke pridobiti iz obstoječih zbirk podatkov, ki so določene v 10. poglavju Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS). Po določbi 9. točke tretjega odstavka 49. člena navedenega zakona vsebujejo zbirke podatkov tudi podatke, katero premoženje iz 17. člena tega zakona ima oseba in v kateri vrednosti, pri čemer je zajeto tudi nepremično premoženje. Ne glede na to, da je tožnik v svoji prošnji za BPP navedel, da ni lastnik oziroma solastnik nepremičnin, v resnici pa ima v lasti nepremičnine, organ ne bi smel zavrniti njegove prošnje. Podatki o nepremičninah so takšni podatki, katere je organ po določbi prvega odstavka 20. člena ZBPP dolžan preveriti sam iz zbirk podatkov. Posledico navedbe neresničnih podatkov, to je zavrnitev prošnje za dodelitev BPP, predpisuje določba šestega odstavka 20. člena ZBPP le za primere iz drugega odstavka tega člena, torej za primer, ko gre za podatke, ki se ne hranijo v zbirki podatkov, medtem ko v zvezi s podatki, ki so dostopni po zbirkah podatkov, navedene sankcije zakon več ne določa. Enako velja tudi za dohodek osnovne kmetijske in gospodarske dejavnosti, za katerega tožnik ni vedel, da ga ima, saj gre za pavšalno oceno dohodka, ki se ne izplačuje. Navedeni podatek je organ prav tako po uradni dolžnosti sam preveril in ugotovil iz zbirk podatkov.

Ne glede na navedeno pa tožnik dodaja, da nepremičnine v k.o. ..., katerih solastnik je, predstavljajo kmetijska oziroma gozdna zemljišča, kar je z vpogledom v uradne evidence ugotovil tudi organ. Te nepremične pa se na podlagi 6. točke 18. člena ZUPJS ne upoštevajo kot premoženje prosilca v postopku dodelitve BPP. Tožnik se v dokazne namene sklicuje na izpodbijano odločbo, upravni spis v zadevi ter predlaga zaslišanje strank.

Tožnik sodišču predlaga, naj po izvedenem dokaznem postopku razsodi, da se izpodbijana odločba odpravi ter zadeva vrne organu v ponovni postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka z zakonitimi (točno: zakonskimi) zamudnimi obrestmi za primer zamude.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je sodišču upravni spis v zadevi.

4. Tožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporna odločitev, da se tožniku zavrne prošnja za dodelitev BPP za oprostitev plačila stroškov postopka za izvedbo dokaza z izvedencem, in da tožnik šest mesecev od prejema odločbe ne more ponovno zaprositi za BPP. Organ za BPP je odločitev oprl na ugotovitev, da je tožnik v izjavi o premoženjskem stanju navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem in dohodkovnem stanju, ter peti odstavek 20. člena ZBPP, kot je veljal pred uveljavitvijo novele ZBPP - C1. 6. V zadevi ni sporno, da je tožnik v prošnji za BPP, ki jo je vložil na obrazcu BPP št. 1, ki je priloga Pravilnika o obrazcu prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju Pravilnik), označil, da ni lastnik kmetijskega in gozdnega zemljišča, ki mu daje dohodke, da pa je v postopku nato potrdil ugotovitve organa za BPP, da je solastnik več kmetijskih zemljišč. Ob takem nespornem dejanskem stanju je organ odločil o tožnikovi prošnji (da se zavrne in da tožnik šest mesecev ne more ponovno zaprositi za BPP) na podlagi petega odstavka 20. člena ZBPP, ki v času izdaje odločbe (od 4. 4. 2015 dalje) ni več veljal, in po katerem v primeru, da je prosilec v izjavi o svojem premoženjskem stanju navajal neresnične podatke, organ o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč2. 7. Tožnik v tožbi primarno ugovarja, da je organ za BPP nepravilno uporabil materialno pravo, in sicer 20. člen ZBPP, in te navedbe presoja sodišče kot utemeljene. Sodišče pritrjuje tožniku, da se veljavni (novelirani) šesti odstavek 20. člena ZBPP, ki določa sankcije za primer navajanja neresničnih podatkov o premoženjskem stanju prosilca, nanaša (le) na podatke iz drugega odstavka tega člena, ki so jih dolžni dati o svojem materialnem položaju prosilec in njegovi družinski člani, to pa so podatki, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov, so pa nujni, da se pravilno in popolno ugotovi materialni položaj prosilca in njegove družine. Tožnik zato po presoji sodišča utemeljeno ugovarja, da (pa) v prošnji za BPP (ustrezno resničnemu dejanskemu stanju) ni označil, da je lastnik nepremičnega premoženja (pri čemer pojasnjuje tudi razloge za tako svoje ravnanje), ter da to (nepremično) premoženje (novelirani) ZBPP obravnava v prvem odstavku 20. člena, ki določa, da materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja strokovna služba za BPP, ki po uradni dolžnosti pridobi za to potrebne osebne podatke, tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost, iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, pri čemer do navedenih zbirk podatkov dostopa strokovna služba za BPP brezplačno preko neposredne elektronske povezave ali posredno preko sistema za standardizirano izvajanje elektronskih poizvedb.

8. Sodišče dodaja, da zakonska novela ZBPP-C v prehodni določbi v prvem odstavku 32. člena (sicer) določa, da se do izpolnitve tehničnih pogojev, ki bodo omogočali vzpostavitev elektronskega dostopa do vseh zbirk podatkov iz 20. člena zakona, za namen ugotavljanja materialnega položaja prosilca, poizvedbe do tistih zbirk podatkov, do katerih strokovna služba za BPP nima elektronskega dostopa, opravljajo v fizični obliki. Če torej organ za BPP nima vzpostavljenega elektronskega dostop do zbirk podatkov, česar pa v izpodbijani odločbi sicer ni pojasnil, poizvedbe do zbirk podatkov opravlja v fizični obliki. Po drugem odstavku 32. člena novele ZBPP-C pa lahko do vzpostavitve elektronskega dostopa strokovna služba za BPP zaradi hitrejšega poteka postopka ugotavljanja materialnega položaja od prosilcev za BPP zahteva, da se sami izjasnijo o svojem materialnem položaju oziroma materialnem položaju svoje družine, tako da prošnji za BPP priložijo dokazila o svojih dohodkih in premoženju ter o dohodkih in premoženju družinskih članov. Kar pomeni, da ZBPP tudi za prehodno obdobje ne predvideva več uporabe „izjave prosilca o premoženjskem stanju“, kot jo je urejal v prejšnji ureditvi prvega odstavka 20. člena, in tudi ne uporabe sankcije tako, kot je bila določena v prejšnji ureditvi petega odstavka tega člena.

9. Glede na navedeno bi mogel organ za BPP (v primeru, da ima vzpostavljen elektronski dostop do vseh zbirk podatkov iz 20. člena ZBPP) uveljaviti zoper tožnika sankcijo zavrnitve prošnje za BPP in prepovedi dodelitve BPP v nadaljnjih šestih mesecih le za primer neresničnega navajanja podatkov, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov (šesti odstavek 20. člena ZBPP). Za take podatke pa v obravnavanem primeru nesporno ni šlo.

10. Z oziroma na to, torej, da je organ uradne podatke o spornem, tožnikovem nepremičnem premoženju pridobil, bi moral pri ugotavljanju tožnikovega materialnega položaja upoštevati (tudi) te podatke, če oziroma kolikor tožnik v postopku ni navajal razlogov, zaradi katerih bi po presoji organa navedeni podatki ne mogli biti podlaga za ugotovitev njegovega materialnega položaja (14., 20. člen ZBPP).

11. Ker je sodišče presodilo, da so utemeljene tožbene navedbe o nepravilni uporabi materialnega prava, je na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter na podlagi tretjega in v smislu četrtega odstavka tega člena vrnilo zadevo organu v ponovni postopek, v katerem bo moral upoštevati izpostavljeno pravno mnenje sodišča o uporabi določb 20. člena ZBPP.

12. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, na seji, na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov ugotovilo kot očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona, v upravnem sporu pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

13. O stroških postopka je sodišče odločilo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 ter tožniku priznalo stroške na podlagi drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.

1 Novela ZBPP-C je pričela veljati 4. 4. 2015, z njo pa je bil 20. člen spremenjen v celoti. 2 Sodišče dodaja, da je Vrhovno sodišče v zvezi z uporabo 20. člena ZBPP, kot je veljal pred novelo ZBPP-C, dopuščalo s strani prosilca dokazovanje okoliščin, ki bi izjemoma opravičevale prosilčev spregled navedbe premoženja oziroma njegovo navajanje neresničnih podatkov o premoženju, npr. sodbe X Ips 295/2014 z dne 20. 1. 2016, X Ips 285/2014 z dne 20. 1. 2016, X Ips 302/2014 z dne 20. 1. 2016