Jedro

Začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve se izda le, če je verjetno izkazana terjatev in če je hkrati podana katera od v drugem odstavku 272. člena ZIZ alternativno postavljenih predpostavk. Pri tem je omejitev za začasno zavarovanje zahtevka določena v prvem odstavku 273. člena ZIZ. Sodišče ne sme izdati odredbe, s katero ni mogoče doseči namena zavarovanja terjatve. Povedano še drugače, sodišče sme uporabiti le tako obliko zavarovanja terjatve, ki je primerno za dosego namena zavarovanja. Presojo o tem, ali je predlagana oblika zavarovanja ustrezna, je mogoče opraviti na podlagi primerjave med predlagano obliko zavarovanja in naravo nedenarne terjatve, zavarovanju katere je predlagana oblika zavarovanja namenjena. Gre za materialnopravni predpogoj za izdajo začasne odredbe in če tega tožeča stranka ne izpolni, je sodišče ne more izdati.

Glede na trditve, ki so jih tožeče stranke podale, je terjatev tožečih strank, ki jo skušajo zavarovati z izdajo začasne odredbe v tem, da se toženi stranki prepove izvršitev sklepa skupščine z dne 23. 12. 2021 o izključitvi manjšinskih delničarjev. Vendar pa imajo manjšinski delničarji varstvo pred vpisom takega sklepa že zagotovljeno s t.i. registrsko zaporo.

Tožeče stranke so torej že z vložitvijo tožbe zaradi izpodbijanja oziroma ničnosti sklepa skupščine z dne 23. 12. 2021 dosegle namen zavarovanja in tega z začasno odredbo ne morejo doseči ponovno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožeče stranke so dolžne toženi stranki v roku 8 dni nerazdelno povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 597,31 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za plačilo do plačila.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo izdajo začasne odredbe, ki se glasi: „1_. Dolžniku se prepove izvršitev sklepa skupščine družbe A. d. d., ki je bil sprejet na izredni skupščini družbe dne 23. 12. 2021, zapisani v notarskem zapisniku notarke B. B. opr. št. SV – 01/2021 z dne 23. 12. 2021, pod točko 2 dnevnega reda in ki v celoti glasi:_ „_2.1. Skupščina se seznani s Poročilom o predpostavkah za prenos delnic in primernosti višine denarne odpravnine manjšinskim delničarjem, ki ga je pripravil glavni delničar, družba C. d. d., Republika Hrvaška („Glavni delničar“), in s Poročilom o primernosti denarne odpravnine, ki ga je pripravila revizijska družba D. d. o. o._ _2.2 Skupščina se seznani, da je Glavni delničar družbe A. d. d. („Družba“), imetnik 5.594.167 delnic Družbe z oznako X., kar upoštevajoč, da ima Družba 42.192 lastnih delnic ustreza 90,005% deležu v osnovnem kapitalu Družbe, v skladu z drugim odstavkom 384. člena v zvezi z drugim odstavkom 528. člena ZGD-1._ _2.3 Vse delnice Družbe, ki niso lastne delnice in ki niso v imetništvu Glavnega delničarja, tj. 621.251 delnic X., katerih imetniki so manjšinski delničarji Družbe na dan vpisa tega sklepa v sodni register („Manjšinski delničarji“), se prenesejo na Glavnega delničarja proti plačilu denarne odpravnine v znesku 36 EUR za eno delnico X. („Denarna odpravnina“) z dnem vpisa tega sklepa v sodni register._ _2.4 V skladu s 23. členom ZNVP-1, mora Glavni delničar Denarno odpravnino nakazati KDD d. o. o.:_ _- v primeru, da so delnice Družbe v imetništvu Manjšinskih delničarjev neobremenjene, za račun Manjšinskih delničarjev oziroma,_ _- v primeru, da so delnice Družbe v imetništvu Manjšinskih delničarjev obremenjene z zastavno pravico, za račun zastavnega upnika oz. zastavnih upnikov, v korist katerih je v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki ga vodi KDD d. o. o., vpisana zastavna pravica na delnici ali delnicah Manjšinskega delničarja ali Manjšinskih delničarjev na dan vpisa sklepa o prenosu delnic na Glavnega delničarja v sodni register._ _2.5 Glavni delničar mora nemudoma po vpisu tega sklepa v sodni register Manjšinskim delničarjem za vsako pridobljeno delnico Manjšinskih delničarjev plačati Denarno odpravnino. Za izplačilo Denarne odpravnine solidarno odgovarja Banka E. d. d., Republika Hrvaška, v skladu z drugim odstavkom 385. člena ZGD-E.“_ _Če ne ravna v skladu s prepovedjo, se toženi stranki izreče denarna kazen v višini 100.000 EUR, sodišče pa opravi po uradni dolžnosti izvršbo na podlagi tega sklepa o določeni denarni kazni ter hkrati izda nov sklep, s katerim izreče novo denarno kazen, višjo kot v tem sklepu, za primer, če bi dolžnica ponovno kršila prepoved._ _2. Ta začasna odredba velja do pravnomočnega zaključka postopka v gospodarskem sporu zaradi izpodbijanja sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja._ _3. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka zavarovanja v 8 dneh skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku izpolnitvenega roka do plačila._“ (I. točka izreka), ter odločilo, da bo o stroških postopka odločeno v glavni stvari (II. točka izreka).

2. Zoper sklep so se pritožile tožeče stranke, iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Pritožbenemu sodišču so predlagale, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila s predlogom pritožbenemu sodišču, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeče stranke so zoper toženo stranko vložile predlog za zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo z zgoraj (1. točka te obrazložitve) navedeno vsebino. Hkrati so vložile tudi tožbo na ugotovitev, da je pravni posel prenosa 42.192 lastnih delnic iz tožene stranke na glavnega delničarja družbo C. d. d., ničen, da so sklepi sprejeti na 30. skupščini tožene stranke dne 23. 12. 2021 nični oziroma podredno izpodbojni, zaradi česar naj se razveljavijo.

6. V okviru predloga za zavarovanje z začasno odredbo so tožeče stranke navajale, da je bil na 29. skupščini tožene stranke dne 1. 9. 2021 sprejet sklep o povečanju osnovnega kapitala (dokapitalizaciji) tožene stranke, zoper katerega so vložile tožbo na ugotovitev ničnosti sklepov skupščine z dne 1. 9. 2021 oziroma podredno tožbo na izpodbijanje, prav tako pa se vodi postopek po vloženi pritožbi zoper sklep sodnega registra o vpisu sklepa o povečanju osnovnega kapitala tožene stranke, vložena je bila tudi zahteva za registrsko zaporo, o čemer še ni bilo odločeno. Navajale so, da je pred sprejetjem sklepa o povečanju osnovnega kapitala, osnovni kapital tožene stranke znašal 218.175.051,39 EUR, povečal pa se je za 5.969.942,79 EUR na 224.144.994,19 EUR. Večinski delničar tožene stranke, družba C. d. d., je imel pred dokapitalizacijo 5.427.500 delnic oziroma je znašal njegov delež v osnovnem kapitalu 89,73%, po dokapitalizaciji pa 5.594.167 delnic oziroma je njegov delež v osnovnem kapitalu znašal 89,84%. Z dokapitalizacijo je bilo torej na novo izdanih 166.667 delnic z emisijskim zneskom 36 EUR. Vse novo izdane delnice je pridobil le večinski delničar. Po navedbah tožečih stranke je prišlo ob tem do kršitve prednostne pravice obstoječih delničarjev, saj je bila prednostna pravica manjšinskih delničarjev do nakupa novih emisij delnic na skupščini dne 1. 9. 2021 izključena, s tem pa je prišlo do neenakopravne obravnave delničarjev. Povečanje osnovnega kapitala je bilo po mnenju tožečih strank izvedeno mimo pravil prevzemne zakonodaje in tudi zato nezakonito. Zaradi tega je bila nezakonita tudi 30. skupščina tožene stranke z dne 23. 12. 2021, na kateri se je odločalo o izključitvi manjšinskih delničarjev na predlog glavnega delničarja. Poleg tega je po mnenju tožečih strank glavni delničar prag 90% presegel na nezakonit način, saj je pridobil status glavnega delničarja z deležem v osnovnem kapitalu preko 90% s pridobitvijo 42.192 lastnih delnic, torej nezakonito in mimo pravil zakonitosti finančnega trga. Zaradi navedenega so tožeče stranke vložile tožbo na ugotovitev ničnosti skupščine 23. 12. 2021 podredno izpodbojnosti teh sklepov.

7. V svoji vlogi z dne 22. 2. 2022 (odgovor tožečih strank na odgovor tožene stranke; r. 18) so tožeče stranke dodatno pojasnile, da so predlagale izdajo začasne odredbe iz razloga vložene tožbe, v okviru katere so postavile tudi vmesni ugotovitveni zahtevek na ničnost prenosa lastnih delnic, terjatev tožečih strank (ki je predmet zavarovanje z začasno odredbo) pa je v tem, da se prepove izvršitev sklepa skupščine z dne 23. 12. 2021. Ob tem so tudi navedle, da če bo sklep v sodnem registru realiziran, bo zaradi njegovega konstitutivnega učinka prišlo do nepovratnega stanja, kar terja nujno prepoved izvršitve sklepa do pravnomočnega zaključka postopka v gospodarskem sporu zaradi izpodbijanja sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja.

8. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlagano začasno odredbo zavrnilo, saj je zaključilo, da tožeče stranke niso izkazale verjetnosti obstoja terjatve. V zvezi s trditvami o prenosu lastnih delnic iz tožene stranke na glavnega delničarja družbo A. d. d. je na podlagi vpogleda v izpis transakcij KDD za delnice X. v času od 1. 9. 2021 do 23. 12. 2021 ugotovilo, da takega prenosa sploh ni bilo, ob tem, da tožeče stranke tudi niso trdile kako, kdaj in na kakšen način naj bi glavni delničar te delnice sploh pridobil. Ugotovilo je tudi, da je bilo pri ugotavljanju razmerja nominalnih zneskov vložkov do osnovnega kapitala, razmerje glavnega delničarja pravilno izračunano v višini 90,005%, kar je skladno z določbo drugega odstavka 384. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), po kateri se za ugotavljanje deleža delnic, ki pripadajo glavnemu delničarju družbe, smiselno uporabljajo določbe drugega in četrtega odstavka 528. člena tega zakona, drugi odstavek 528. člena ZGD-1 pa določa, da se pri ugotovitvi tega razmerja lastni deleži od osnovnega kapitala odštejejo. Poleg tega je zavzelo tudi stališče, da ni najti opore za to, da bi bila tožečim strankam kršena prednostna pravica do novih delnic, saj je izključitev prednostne pravice skladna z določbo tretjega odstavka 337. člen ZGD-1, ki določa, da se prednostna pravica lahko v celoti ali delno izključi samo s sklepom o povečanju osnovnega kapitala ob pogoju, da o tem odloča večina najmanj treh četrtin pri sklepanju in zastopanju osnovnega kapitala na skupščini, glavni delničar pa je nesporno bil imetnik več kot treh četrtin osnovnega kapitala.

9. Tožeče stranke v pritožbi ugotovitev sodišča prve stopnje, ki se nanašajo na neobstoj pravnega posla v zvezi s prenosom 42.192 lastnih delnic ne izpodbijajo. Pravni posel prenosa lastnih delnic tudi ni bil predmet zavarovanja z začasno odredbo, temveč so tožeče stranke s trditvami o tem skušale le dokazati nezakonitost 30. skupščine tožene stranke z dne 23. 12. 2021. 10. V pritožbi tožeče stranke sodišču prve stopnje očitajo le, da se ni v zadostni meri opredelilo do verjetnosti obstoja terjatve, saj se ni opredelilo do očitkov v zvezi s 68. členom Zakona o prevzemih (ZPre-1) oziroma da dokapitalizacija ni bila izvedena skladno s prevzemno zakonodajo in da se je premalo opredelilo do popolne izključitve prednostne pravice in neenakopravne obravnave delničarjev pri dokapitalizaciji, ki je bila izvedena dne 1. 9. 2021. 11. Začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve se izda le, če je verjetno izkazana terjatev (prvi odstavek 272. člena ZIZ) in če je hkrati podana katera od v drugem odstavku 272. člena ZIZ alternativno postavljenih predpostavk tj. nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode oziroma da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. Pri tem je omejitev za začasno zavarovanje zahtevka določena v prvem odstavku 273. člena ZIZ. Sodišče ne sme izdati odredbe, s katero ni mogoče doseči namena zavarovanja terjatve (a contrario prvi odstavek 273. člena ZIZ). Povedano še drugače, sodišče sme uporabiti le tako obliko zavarovanja terjatve, ki je primerno za dosego namena zavarovanja.1 Presojo o tem, ali je predlagana oblika zavarovanja ustrezna, je mogoče opraviti na podlagi primerjave med predlagano obliko zavarovanja in naravo nedenarne terjatve, zavarovanju katere je predlagana oblika zavarovanja namenjena.2 Gre za materialnopravni predpogoj za izdajo začasne odredbe in če tega tožeča stranka ne izpolni, je sodišče ne more izdati.3

12. Glede na trditve, ki so jih tožeče stranke podale v okviru predloga za zavarovanje in svoje vloge z dne 22. 2. 2022 (r. 18), je terjatev tožečih strank, ki jo skušajo zavarovati z izdajo začasne odredbe v tem, da se toženi stranki prepove izvršitev sklepa skupščine z dne 23. 12. 2021 o izključitvi manjšinskih delničarjev. Vendar pa imajo manjšinski delničarji varstvo pred vpisom takega sklepa že zagotovljeno s t.i. registrsko zaporo. Vpis sklepa o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja (sklep o prenosu delnic) v sodni register ureja 387. člen ZGD-1, ki določa, da mora predlog za vpis sklepa o prenosu delnic v register vložiti poslovodstvo. Vpis sklepa o prenosu delnic v sodni register je konstitutivne narave in šele z vpisom sklepa v sodni register dobi relevanten korporacijskopravni učinek. Predlogu za vpis je potrebno priloži notarsko overjen prepis zapisnika zasedanja skupščine, ki je odločala o izključitvi manjšinskih delničarjev, in priloge. Za predlog vpisa sklepa o prenosu delnic, njegove priloge in postopek odločanja o njem pa se skladno z določbo drugega odstavka 387. člena ZGD-1 smiselno uporabljajo določbe 1. točke drugega odstavka in tretjega do petega odstavka 590. člena ZGD-1, ki sicer ureja predlog za vpis pripojitve družb v sodni register. Iz prve točke drugega odstavka 590. člena ZGD-1 smiselno izhaja, da mora poslovodstvo družbe predlogu za vpis sklepa o prenosu delnic priložiti izjavo i) da proti sklepu skupščine o prenosu delnic v roku za izpodbijanje tega sklepa ni bila vložena tožba za izpodbijanje tega sklepa ali za ugotovitev njegove ničnosti ali ii) da je bil tožbeni zahtevek za izpodbijanje sklepa skupščine ali za ugotovitev njegove ničnosti pravnomočno zavrnjen ali tožba zavržena ali umaknjena, ali iii) da so se vsi delničarji z izjavo v obliki notarskega zapisa odpovedali pravici do izpodbijanja sklepa skupščine ali uveljavljanju njegove ničnosti. Če poslovodstvo ne predloži zgoraj navedene izjave, ker je bila proti sklepu skupščine pravočasno vložena tožba za izpodbijanje tega sklepa ali za ugotovitve njegove ničnosti in o tožbenem zahtevku še ni bilo pravnomočno odločeno, registrski organ skladno s tretjim odstavkom 590. člena ZGD-1 prekine postopek odločanja o vpisu sklepa o prenosu delnic do pravnomočne odločitve o tožbenem zahtevku. V tem primeru pride do t.i. registrske zapore, ki (praviloma) onemogoča takojšen vpis sklepa v sodni register in prenos delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja.

13. To pa je v bistvenem enako kot je z začasno odredbo predlagana prepoved izvršitve sklepa skupščine z dne 23. 12. 2021. Tožeče stranke so torej že z vložitvijo tožbe zaradi izpodbijanja oziroma ničnosti sklepa skupščine z dne 23. 12. 2021 dosegle namen zavarovanja in tega z začasno odredbo ne morejo doseči ponovno.

14. Tožeče stranke lahko le v registrskem postopku4 zatrjujejo okoliščine, zaradi katerih naj po njihovem ne bi prevladoval interes za hitro odločitev o vpisu po četrtem odstavku 590. člena ZGD-1. Pri presoji, ali prevladuje interes za hitro odločitev, registrski organ v skladu s petim odstavkom 590. člena ZGD-1 upošteva (1) pomen pravice, katere kršitev se s tožbo zatrjuje, (2) verjetnost, da bi tožnik s tožbo uspel in (3) škodo, ki lahko družbam, udeleženim pri pripojitvi, nastane zaradi poznejšega vpisa. Institut registrske zapore je tako v marsičem podoben postopku, v katerem se po določbah ZIZ ugotavljajo pogoji za izdajo začasne odredbe.5 Presoja verjetnosti, da bo tožnik s tožbo uspel, je po vsebini enaka presoji verjetnosti zatrjevane terjatve v postopku odločanja o začasni odredbi. Pri vložitvi izpodbojne tožbe oziroma tožbe na ugotovitev ničnosti, registrski organ praviloma prekine postopek odločanja, kar je enako kot zadržanje izvršitve sklepa, ki ga predlagajo tožeče stranke. Pri tem pa je sodelovanje tožečih strank v registrskem postopku zanje celo ugodnejše, saj se v njem zahteva bistveno večja aktivnost družbe v smeri preprečitve prekinitve v primerjavi s postopkom zavarovanja z začasno odredbo, kjer nosi upnik celotno trditveno in dokazno breme za izkaz pogojev za izdajo začasne odredbe. Pri tem pa tudi ni smiselno podvajanje istovrstnih postopkov.6

15. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za zavarovanje z začasno odredbo z vsebino kot jo predlagajo tožeče stranke je zato pravilna že iz navedenih razlogov. Pritožbeni očitki o pomanjkljivi obrazložitvi izpodbijanega sklepa, ki se nanašajo na kršitve prevzemne zakonodaje in izključitev predkupne pravice tožečim strankam v postopku povečanja osnovnega kapitala (kar vse se niti ne nanaša na 30. skupščino tožene stranke z dne 23. 12. 2021, temveč na 29. skupščino tožene stranke z dne 1. 9. 2021), na pravilnost izpodbijanega sklepa tako nimajo vpliva.

16. Ne glede na navedeno pritožbeno sodišče zgolj dodaja, da se pri institutu povečanja osnovnega kapitala, za izvedbo katerega se uporabljajo določbe ZGD-1, določbe ZPre-1 ne uporabljajo. Pri prevzemu gre za nakup že obstoječih delnic delniške družbe, pri dokapitalizaciji pa gre za emisijo novih delnic, pri nakupu katerih imajo obstoječi delničarji predkupno pravico. V zvezi s slednjim pa je sodišče prve stopnje pravilno povzelo relevantne določbe ZGD-1, ki se nanašajo na zatrjevane kršitve prednostne pravice do nakupa novih delnic, saj je ta lahko skladno z določbo tretjega odstavka 337. člen ZGD-1 izključena s sklepom o povečanju osnovnega kapitala ob pogoju, da o tem odloča tri četrtine pri sklepanju in zastopanju osnovnega kapitala na skupščini. Poleg tega je sodišče prve stopnje pravilno opozorilo tudi na določbo drugega odstavka 384. člena ZGD-1, po kateri se za ugotavljanje deleža delnic, ki pripadajo glavnemu delničarju družbe, smiselno uporablja določba drugega odstavka 528. člena tega zakona, ki določa, da se pri ugotovitvi tega razmerja lastni deleži od osnovnega kapitala odštejejo. Bolj poglobljeno ukvarjanje sodišča prve stopnje z navedeno tematiko pa glede na skromne trditve tožečih strank s tem v zvezi, niti ni bilo potrebno.

17. S temi razlogi je sodišče druge stopnje odgovorilo na pravno odločilne pritožbene navedbe tožečih strank (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker je izpodbijani sklep uspešno prestal tudi preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom in 239. členom ZIZ).

18. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožeče stranke s pritožbo niso uspele, same nosijo svoje stroške pritožbenega postopka, s tem, da morajo povrniti stroške odgovora na pritožbo tožene stranke, ki jih je pritožbeno sodišče ocenilo kot potrebne (155. člen ZPP), in sicer nerazdelno (tretji odstavek 161. člena ZPP). Skladno z Odvetniško tarifo (OT) je pritožbeno sodišče toženi stranki priznalo 800 točk za odgovor na pritožbo (6. tč. tar. št. 27 OT), 2% za materialne stroške (14. člen OT) in 22% DDV, ob vrednosti točke 0,60 EUR skupaj 597,31 EUR.

1 Sklepi VSK I Cp 1199/2006, VSL V Cpg 878/2016, VSL II Ip 809/2015, VSC II Cpg 200/2017. 2 Sklep VSL V Cpg 1953/2014. 3 Prav tam. 4 Glede na navedbe tožene stranke v odgovoru na pritožbo tak postopek že teče, in sicer gre za registrski postopek Srg 2022/14409, zoper katerega so tožeče stranke že vložile pritožbo. 5 Sklep VSL I Cpg 145/2008. 6 Sklepa VSC II Cpg 200/2017 in VSL I Cpg 145/2008.