Jedro

Sodišče sprejme osebo na oddelek po posebnim nadzorom, če zaradi odklanjanja zdravljenja huje ogroža svoje zdravje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. S sklepom opr. št. Pr 31/2022 z dne 18. 2. 2022 je sodišče prve stopnje sklenilo, da se A. A. zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice A. za dobo do dveh mesecev, šteto od 16. 2. 2022 dalje. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil zadržani dne 16. 2. 2022 pripeljan v urgentno ambulanto Psihiatrične bolnišnice A. Na predlog PB A., pa je sodišče prve stopnje uvedlo postopek za sprejem osebe A. A. na zdravljenje v PB A. v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih. Zadržanemu je postavilo odvetnika, imenovalo je sodno izvedenko medicinsko-psihiatrične stroke, katera je nato tekom tega postopka tudi podala psihiatrično poročilo. Izvedenka je proučila vso zdravstveno dokumentacijo in je opravila pregled zadržanega. Ugotovila je, da je bil zadržani sprejet v PB A. dne 16. 2. 2022 zaradi poslabšanja shizofrenije. Njegovo duševno stanje pa se je poslabšalo zato, ker zadržani že od decembra 2021 ni jemal depo terapije. Sodna izvedenka je ocenila, da ima zadržani hudo psihično motnjo, to je paranoidno shizofrenijo, ki je pri zadržanem v težki, že kronificirani klinični sliki. Prisotni so vsi simptomi te bolezni, tako vsebinske in formalne motnje mišljenja, halucinatorna doživljanja, kot tudi čustvena spremenjenost. Pri zadržanem gre za takšno obliko psihične motnje, da je njegova presoja realnost in sposobnosti obvladovanja ravnanja hudo motena. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je presoja zadržanega hudo motena, prav tako sposobnost obvladovanja, navedeno pa je posledica paranoidne shizofrenije, za katero boleha zadržani. Sodišče prve stopnje pa je nato tudi ocenilo ogroženost zadržanega ali drugih, ki bi bila posledica duševne motnje. Na podlagi mnenja sodne izvedenke je sodišče prve stopnje z gotovostjo ugotovilo, da je zadržani ogrožal svoje zdravje s tem, ko je zavrnil jemanje predpisane terapije. To je potrdil tudi sam zadržani na zaslišanju. To pa je upravičeval s tem, da je dovolj zdrav in da je njegovo edino zdravilo marihuana. Sodišče prve stopnje je nato v celoti sledilo sodni izvedenki, ki je ocenila, da je zadržani trenutno povsem pod vplivom psihotičnega doživljanja, zaradi česar je iznašal heteroagresivne grožnje in bi lahko posledično tudi ogrožal svoje zdravje z uživanjem različnih zelišč in začimb. Sodišče se strinja, da se ogrožanje zdravja in življenja zadržanega kaže tudi v tem, ko je sam izpovedal, da ima na hrbtu krila, ki jih čuti in da lahko leti kot ptiček. Pod vplivom psihotičnega doživljanja bi lahko mislil, da lahko leti, saj je celo reševalcem dne 16. 2. 2021 grozil, da bo skočil z balkona. Sodišče je ugotovilo, da zaradi opuščanja terapije v preteklosti, nazadnje decembra 2021 in posledično poslabšanje psihotičnega stanja, zadržani ogrožal tako sebe kot tudi druge. Zadržani je namreč zagrozil, da bo požgal hišo in tudi starša, zaradi česar se le-ta počutita ogroženo. Tudi dežurni zdravnik je izpovedal, da je šel zadržani dne 16. 2. 2022 proti reševalcem z dvignjenimi rokami. Sodišče se strinja s sodno izvedenko, da v kolikor se zadržani ne bo zdravil, bi se psihoza še naprej poglabljala, njegov stik z realnostjo bi se dodatno zmanjševal, pod vplivom psihotičnega doživljanja pa bi bila zelo verjetna agresivna vedenja do sebe in drugih, kar je zadržani vse že nakazoval. Vrnitev zadržanega v domače okolje, k staršem, v tem trenutku ni mogoča. Potrebno je nujno zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom. Glede dobe zdravljenja je sodišče v celoti sledilo mnenju izvedenke, ki je prepričljivo pojasnila, da je v tem trenutku edini možen ukrep zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom v obdobju do dveh mesecev. Glede na to, da je zadržani popolnoma opustil medikamentozno terapijo, jo bo potrebno ponovno uvesti. Zadržani potrebuje velike odmerke zdravil in zdravila, ki se uporabljajo za težje oblike shizofrenije. Sodišče prve stopnje je prepričano, da bo v tem trenutku le na podlagi tako izrečenega ukrepa, ki bo trajal dva meseca mogoče zavarovati zdravje in življenje zadržanega, ki sam sebe, zaradi motnje sposobnosti presoje realnosti ni sposoben zaščititi. Sodišče je zaključilo, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za zadržanje osebe na oddelku pod posebnim nadzorom, tudi proti njegovi volji in bo le s takojšnjim nadaljevanjem zdravljenjem v PB A. mogoče zaščititi življenje in zdravje zadržanega. Pri odločitvi je sodišče prve stopnje uporabilo določbo člena 53 in prvi odstavek 39. člena ZDZdr. Sodišče prve stopnje je tako ugotovilo, da so izpolnjeni vsi kumulativni pogoji, tako medicinski razlogi za zadržanje pacienta na zdravljenju, kot tudi pravni pogoji, to je obstoj ogrožanja zadržanega.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje zadržani. Pritožbo podaja v laični obliki, brez navedbe pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da v PB A. samo trpi, zato roti sodišče, da mu poda svobodo. Navaja, da ga zdravnica ne zdravi. Podaja pa tudi ugovor, da nikogar ne ogroža. Zato predlaga, da se iz PB A. odpusti.

3. Pritožba je bila vročena nasprotnim udeležencem, ki nanjo niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelku pod posebnim nadzorom brez njegove privolitve pomeni poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine te osebe, zlasti v pravico do osebne svobode, v pravico do varstva duševne integritete in pravico do prostovoljnega zdravljenja in tudi v pravico do odklonitve zdravljenja. Vendar pa je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje pravilno poseglo v te pravice in je s sklepom nadomestilo odločitev osebe o lastnem zdravljenju, saj je ugotovilo, da zaradi duševne motnje zadržani ni sposoben sam sprejeti voljne in zavestne odločitve o zdravljenju, hkrati pa je zdravljenje nujno potrebno zaradi varstva njegovega zdravja. Zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve je dopustno le, če so kumulativno izpolnjeni vsi pogoji iz 39. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr). Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni vsi zakonsko zahtevani pogoji, navedeni v tej določbi. Sodišče prve stopnje je s pomočjo izvedenke ugotovilo, da udeleženec boleha za hudo duševno motnjo, to je paranoidno shizofrenijo, ki je pri zadržanem v težki, že kar kronificirani sliki. Prisotni so vsi simptomi te bolezni, tako vsebinske in formalne motnje mišljenja, halucinatorno doživljanje, kot tudi čustvena spremenjenost. Sodišče je ocenilo, da gre pri zadržanemu za dolga leta potekajočo paranoidno shizofrenijo in da je ta duševna motnja pri zadržanem v težki, že kronificirani klinični sliki. Pri zadržanem gre za takšno obliko psihične motnje, da je njegova presoja realnost in sposobnosti obvladovanja ravnanja hudo motena, vse to pa je posledica paranoidne shizofrenije, za katero boleha zadržani. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je zaradi narave duševne motnje te osebe nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja, oziroma preprečijo stiki z okolico, ker so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Obstoj duševne motnje, pritožnik v pritožbi ne zanika. Pritožnik v pritožbi neutemeljeno navaja, da nikogar v takšnem stanju kot je trenutno, ne ogroža. Ta pritožbeni razlog pa ni podan, kajti sodišče prve stopnje je na podlagi mnenja izvedenke in izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da zadržani huje ogroža svoje zdravje in je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje. Sodišče je ugotovilo, da je navedeno posledica paranoidne shizofrenije, za katero boleha zadržani.

6. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje na podlagi medicinske dokumentacije, izpovedbe zadržanega, najbližje osebe ter izpovedbe dežurnega zdravnika in mnenja izvedenke z gotovostjo ugotovilo, da je zadržani ogrožal svoje zdravje s tem, ko je zavrnil jemanje predpisane terapije. Tako pritožbene navedbe, da nikogar ne ogroža niso utemeljene. Tudi sam zadržani je potrdil, da je zavrnil depo terapijo. Mnenja je, da je dovolj zdrav brez nje, to je izrazil na zaslišanje pred sodiščem, vendar pa je sodišče prve stopnje v celoti sledilo sodni izvedenki, ki je ocenila, da je zadržani trenutno povsem pod vplivom psihotičnega doživljanja, zaradi česar je iznašal heteroagresivne grožnje in bi lahko posledično tudi huje ogrožal svoje zdravje z uživanjem različnih zelišč in začimb. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se ogrožanje zdravja in življenja zadržanega kaže tudi v tem, ko je izpovedal, da ima na hrbtu krila, da jih čutil, da lahko leti kot ptiček. Pod vplivom psihotičnega doživljanja bi lahko mislil, da lahko leti (reševalcem je dne 16. 2. 2022 tudi grozil, da bo skočil z balkona). Pri zadržanem je zaradi opustitve terapije prišlo do poslabšanja bolezni, ki se kaže v težki, že kar kronificirani klinični sliki in je zdravljenje še toliko manj uspešno. Oče zadržanega je izpovedal, da se je psihično stanje zadržanega evidentno poslabšalo, ko je opustil predpisano terapijo.

7. S strani sodišča prve stopnje tako ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da pritožnik hudo ogroža svoje zdravje in življenje, obstaja pa tudi realna nevarnost, da bo ogrožal zdravje drugih, opisano ogrožanje pa je posledica pritožnikove duševne motnje, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje. Sodišče prve stopnje se namreč strinja z ugotovitvijo sodne izvedenke, da je heteroagresija, ki se je v preteklosti v psihotičnem stanju pri zadržanem že pojavljala, posledica ne samo halucinacij in blodenj, ampak tudi hudih občutkov ogrožanja, ki so bolezenski. Sodišče je verjelo očetu, da se starša počutita ogrožena, četudi do sedaj zadržani do njiju še ni bil fizično agresiven. Prav tako je tudi dežurni zdravnik enako izpovedal, da je šel zadržani dne 16. 2. 2022 proti reševalcem z dvignjenimi rokami, pa čeprav ni nikomur nič naredil, je bilo vseeno potrebno poklicati pomoč policije, ki je zadržanega vklenila in ga odpeljala v PB A. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da vseh vzrokov ogrožanja ni mogoče odpraviti z drugimi oblikami pomoči, kot le z zdravljenjem na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve. Sodišče prve stopnje je na podlagi mnenja ugotovilo, da pri zadržani osebi obstaja zaradi odklanjanja zdravljenja hudo ogrožanje njenega zdravja in življenja in zato pritožba v tem delu, ko pritožnik navaja, da nikogar ni ogrožal, ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je tako ugotovilo, da je izpolnjen pogoj iz prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Sodišče prve stopnje je kumulativno ugotovilo, da obstaja tudi pogoj iz druge alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr in sicer, da je hudo ogroženo zdravje zadržanega posledica trenutne akutne duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje. Teh dejanskih in materialnopravnih zaključkov pritožnik v pritožbi ne izpodbija. Izpolnjen pa je tudi pogoj iz tretje alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr, saj ogrožanja, ki še vedno izhaja iz zadržanega, ni mogoče odpraviti z milejšimi ukrepi.

8. Sodišče prve stopnje je ugotovilo kumulativno vse pogoje za izrek ukrepa, kot izhaja iz izreka sklepa sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje se je strinjalo s sodno izvedenko, da v kolikor se zadržani ne bo zdravil, se bo psihoza še naprej poglabljala, njegov stik z realnostjo se bo še dodatno zmanjševal, pod vplivom psihotičnega doživljanja pa bi bila zelo verjetna agresivna vedenja do sebe in drugih, kar je zadržani že nakazoval. Vrnitev v domače okolje, k staršem, v trenutnem stanju ni mogoča, ker bo le redna terapija v daljšem časovnem obdobju zadržanemu omogočila potreben uvid v bolezensko stanje, nujnost jemanja terapije, s tem pa se bo zmanjšalo tako ogrožanje zdravja in življenja zadržanega, kakor tudi drugih.

9. Neutemeljeno pritožnik v pritožbi navaja, da ga zdravnica v PB A. ne bo zdravila. Zadržani osebi je namreč že ob sprejemu bila uvedena PVU z aplikacijo parenteralne terapije. V točki 4. obrazložitve je sodišče prve stopnje tudi opisalo terapijo, katero prejema zadržana oseba in sicer: Haldol 2 amp. i. m. 3 x dnevno, Temesta ½, map. i. m. 3 x dnevno. Sodišče prve stopnje pa je na podlagi mnenja izvedenke ugotovilo, da zadržani potrebuje za psihično stabilnost velike odmerke zdravil in zdravila, ki se uporabljajo za težje oblike shizofrenije.

10. Sodišče druge stopnje sicer verjame pritožniku, da se v PB A. ne počuti dobro in zato predlaga, da se ga izpusti iz PB A. na svobodo. Sodišče druge stopnje takšnemu predlogu predlagatelja iz pritožbe ne more ugoditi, saj bi se v primeru nezdravljenja pri zadržani osebi psihoza še naprej poglabljala, njegov stik z realnostjo bi se še dodatno zmanjševal, pod vplivom psihotičnega doživljanja pa se bo zelo verjetno agresivno vedenje do sebe in drugih nadaljevalo, kar je zadržani že nakazoval. Po presoji sodišča prve stopnje trenutno ni možnosti za kakršnokoli drugačno obravnavo zadržanega, ker je zadržani povsem opustil medikamentozno terapijo, zato je potreben nadzor nad jemanjem te terapije. Zadržani je do zdravljenja popolnoma nekritičen, ga odklanja, zaradi tega odklanjanja pa je hudo ogroženo njegovo zdravje in življenje. Samo z zdravljenjem pod nadzorom v PB A. bo lahko dosežena stabilizacija psihičnega stanja zadržanega.

11. Glede na obrazloženo se tako izkaže, da je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilno navedlo, da je potrebno zadržanega sprejeti na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico na oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve, saj so kumulativno podani pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr, kar je narekovalo, da je sodišče prve stopnje sklenilo, da se zadržano osebo zadrži v oddelku pod posebnim nadzorom PB A. za dobo dveh mesecev, všteto od 16. 2. 2022 dalje. Zato je sodišče druge stopnje ob uporabi določbe 2. točke prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1 zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje je tudi pravilno uporabilo vso, v sklepu citirano materialno pravo. Sam pritožbeni preizkus pa ni pokazal kršitev, na katere mora paziti sodišču druge stopnje po uradni dolžnosti. Zato je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo zadržane osebe kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1 in v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).