Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Prva predlagateljica in nasprotni udeleženec sta bivša zunajzakonska partnerja. Zunajzakonska skupnost med njima je razpadla v letu 2019. Predlagateljica je v marcu 2020 zapustila skupno prebivališče, skupaj z obema skupnima otrokoma, mladoletnim sinom in hčerjo, ki je v času trajanja tega postopka postala polnoletna in nastopa kot druga predlagateljica.

2.V obravnavanem postopku je že bilo pravnomočno odločeno o vzgoji in varstvu, stikih ter preživninski obveznosti za drugo predlagateljico od 29. 9. 2024 in za mladoletnega sina od 20. 2. 2025 dalje. V postopku za dopustitev revizije je sporna le še obveznost nasprotnega udeleženca iz naslova neizpolnjene preživninske obveznosti za drugo predlagateljico za obdobje od 1. 5. 2020 do 28. 9. 2024 in za mladoletnega sina za obdobje od 1. 5. 2020 do 19. 2. 2025. Sodišče prve stopnje je glede tega sklenilo, da je nasprotni udeleženec za preživljanje mld. sina prvi predlagateljici dolžan plačati preživnino iz naslova že zapadlih mesečnih preživnin za čas od 1. 5. 2020 do 11. 10. 2021 v posamezno določenih zneskih za vsak mesec, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, zmanjšano za konkretno navedeno že opravljeno delno plačilo nasprotnega udeleženca. Zavrnilo je, kar je prva predlagateljica zahtevala več ali drugače za obdobje od 1. 5. 2020 do 20. 2. 2025. Sklenilo je tudi, da je nasprotni udeleženec drugi predlagateljici dolžan plačati preživnino iz naslova že zapadlih mesečnih preživnin za čas od 1. 5. 2020 do 11. 10. 2021 v posamezno določenih zneskih za vsak mesec, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, zmanjšano za že opravljeno delno plačilo nasprotnega udeleženca. Zavrnilo je, kar sta predlagateljici zahtevali več ali drugače za obdobje od 1. 5. 2020 do 28. 9. 2024.

3.Sodišče druge stopnje je pritožbama obeh udeležencev delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da: (1) je nasprotni udeleženec za preživljanje mld. sina prvi predlagateljici dolžan plačati preživnino iz naslova že zapadlih mesečnih preživnin za čas od 1. 5. 2020 do 30. 9. 2021 v posamezno določenih zneskih, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi; (2) je zavrnilo, kar je prva predlagateljica za obdobje od 1. 5. 2020 do 19. 2. 2025 predlagala več ali drugače; (3) je nasprotni udeleženec drugi predlagateljici dolžan plačati preživnino iz naslova že zapadlih mesečnih preživnin za čas od 1. 5. 2020 do 28. 9. 2024 v posamezno določenih zneskih, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi; (4) je zavrnilo, kar je bilo s strani predlagateljic predlagano več ali drugače za obdobje od 1. 5. 2020 do 28. 9. 2024.

4.V zvezi s to odločitvijo nasprotni udeleženec Vrhovnemu sodišču predlaga dopustitev revizije glede sledečih vprašanj:

1. Ali sta sodišči prve in druge stopnje napačno uporabili materialno pravo in kršili pravila postopka ter ustavno pravico nasprotnega udeleženca do enakega varstva pravic, s tem ko sta sprejeli stališče, da na preživninsko obveznost ne vpliva dejstvo, da je en starš drugemu staršu samovoljno preprečil izvajanje preživninske obveznosti ter ali je v okoliščinah konkretnega primera prenehala preživninska obveznost nasprotnega udeleženca glede plačila preživnine za obdobje od 1. 5. 2020 do 11. 10. 2021?

2. Ali lahko sodišče ponovno odloča o plačilu (delne) preživnine za obdobje, glede katerega sta stranki že sprejeli dogovor o začasnem načinu izvrševanja vzgoje, varstva in o plačilu preživnine oziroma kritju stroškov otrok, kar je sodišče I. stopnje posvedočilo v pravnomočnem sklepu z dne 11. 10. 2021 in z dne 2. 6. 2022?

3. Ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča II. stopnje, da se očetu naloži plačilo (delne) preživnine v denarju za obdobje, ko mama in hčerka nista želeli, da se izpolnjuje dogovor o preživljanju hčerke v gospodinjstvu očeta ter ali je v takem primeru preživninski zahtevek hčerke prenehal in ga je nadomestil morebitni verzijski zahtevek mame?

5.Predlog ni utemeljen.

6.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)). Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

7.Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz prvega odstavka 367.c člena ZPP niso izpolnjene, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).