- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VDSS Sodba Psp 50/2026
ECLI:SI:VDSS:2026:PSP.50.2026 Oddelek za socialne spore
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Pri ocenjevanju invalidnosti gre za kompleksno oceno sprememb v zdravstvenem stanju, zaradi katerih se pri zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev ali ohranitev delovnega mesta oziroma poklicno napredovanje. Gre za oceno celovitega psihosomatskega funkcijskega statusa, ki narekuje razvrstitev zavarovanca v določeno kategorijo invalidnosti. Tudi ni naloga izvedenca, da v sporu o novih pravicah iz invalidskega zavarovanja ob nadaljnjem obstoju preostale delazmožnosti določa dela ali dejavnost ustrezno preostali delazmožnosti glede na stvarne razbremenitve in časovno omejitev. Takšno oceno v skladu s 181. členom ZPIZ-2 lahko izvedenski organi tožencapodajajo 61ele v postopku realizacije vsebinske pravice do premestitveali pravice do dela s kraj61im delovnim 0dasom od polnegaza ponujeno delovno mesto ali 7ei znano dejavnost, na katero naj bi bila realizirana priznana pravica.
Klju0dna je ugotovitev izvedenskega organa, da je 0dlovek celovito psihosocialno bitje in ne sestav posameznih organov oziroma organskih sistemov, zato ni mogo0da zahteva, da se za posamezno diagnozo zdravstvenih te7eav to7eniku posebej oceni, kako in v kolik1nem deleeu vpliva na oceno delazmo7enosti, saj pri ugotavljanju invalidnosti ne gre za natan0den matemati0dni izra0dun. Ni podanih kriterijev, ki bi omogo0dali preverljiv matemati0dni prera0dun.
Ne izvedenski organ ne sodi610de ne more ocenjevati to7nikove morebitne preostale delovne zmo7enosti ob spekulacijah in hipoteti0dnih predpostavkah, kako bo vplivalo opravljanje ustreznega dela na to7nikovo zdravstveno stanje. Ravno opredelitev preostale delovne zmo7enosti naj bi zagotavljalo, da pri to7niku kljub nadaljnjem opravljanju dela ne bi pri1lo do poslab1anja invalidnosti. Morebitna naknadna poslab1anja zdravstvenega stanja, pa so lahko le podlaga za uveljavitev novih pravic iz invalidskega zavarovanja.
Izrek
I.Pritoeba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodi610da prve stopnje.
II.Stro1ke pritoebe nosi toee0da stranka sama.
Obrazloeitev
1.Sodi610de prve stopnje je zavrnilo toebni zahtevek na odpravo odlo0dbe toeenca 1t. zadeve: ..., 1t. dosjeja: ... z dne 17. 10. 2024 ter odlo0dbo iste 1tevilke zadeve in dosjeja z dne 15. 5. 2024, da se toenika razvrsti v I. kategorijo invalidnosti od 1. 5. 2024 dalje. Hkrati je odlo0dilo, da toenik sam nosi svoje stro1ke postopka.
2.Zoper tak1no sodbo se po poobla10dencu pritoeuje toenik iz vseh pritoebenih razlogov. Predlaga, da pritoebno sodi610de pritoebe ugodi, toencu pa v pla0dilo nalo7i stro1ke postopka, podrejeno izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodi610du prve stopnje v ponovno odlo0danje, pri 0demer naj odredi, da se ta obravnava opravi pred drugim senatom.
3.Izpodbijana sodba je obremenjena z bistvenimi kr1itvami dolo0db ZPP, materialno pravo je zmotno uporabljeno, v posledici navedenega pa je dejansko stanje tudi napa0dno ugotovljeno. Obrazloeitev izpodbijane sodbe je zgolj navidezna, razlogi so pomanjkljivi in izvzeti iz konteksta same zadeve, zaradi 0derga sodbe ni mogo0de preizkusiti in se zoper njo argumentirano braniti. Gre za bistveno kr1itev dolo0db postopka iz 14. to0dke drugega odstavka 339. 0dlena ZPP, pa tudi za kr1itev metodolo1kega napotka iz 8. 0dlena ZPP, saj sodi610de dokazov ni tehtalo, temve0d jim je le sledilo. Toenik trpi za ve0d obolenji: karcinomom desnega testisa, MALT limfomom, bolezen plju0dnega intersticija, me1ano vezivno tkivna bolezen, Raynaudov fenomen, zmanj61ano kardiorespiratorno rezervo, mejno restrikcijo plju0dne funkcije, rupturo tetive supraspinatusa, stanje po artroskopiji desne rame, funkcionalno okvaro desne rame in utesnitveno nevropatijo medianusov. Gre za kombinacijo razli0dnih bolezni in telesnih okvar, ki vplivajo, kot izhaja iz pridobljenih izvedenskih mnenj, na tonikovo delazmo7enost. Vpra61anje je, ali je kombinacija vseh teh zdravstvenih te7eav tolik1na, da je tonik popolnoma dela nezmo7een, ali pa tak1na, da je tonik z njimi 61e vedno z dolo0denimi omejitvami zmo7een opravljati dolo0deno pridobitno delo. Z izpodbijano sodbo je odlo0deno, da je pri toniku delazmo7enost 61e podana in da lahko delo opravlja pod pogoji in omejitvami, ki jih je dolo0dil to7enec. Svojo odlo0ditev je oprlo na pridobljeno izvedensko mnenje in njegove dopolnitve v pisni in ustni obliki, nasprotne argumente tonika pa prezre ali jih odpravi s pav1alno navedbo, da sledi izvedenskemu mnenju. Opiranje odlo0ditve na avtoriteto izvedenca je nedopustno. Sodi610de v 8. to0dki obrazloeitve taksativno na1teva ugotovljene omejitve, v ni0dem se ne opredeli do tonikovega ugovora, da specifi0dna kombinacija omejitev izklju0duje vsakr1no organizirano pridobitno delo. Sodi610de ne pojasni, kako je mogo0de opravljati drugo ustrezno delo, 0de tonik zaradi Raynaudovega fenomena in plju0dne bolezni potrebuje pisarni61ke pogoje zaradi okvare desne roke in izobrazbenega profila lesar, voznik pa za pisarni61ka dela ni usposobljen, medtem ko so vsa preostala (lahka fizi0dna dela) zanj neizvedljiva zaradi omejitev gibljivosti roke in prepovedi ponavljajo0dih gibov. Odlo0ditev delazmo7enosti tonika je na ravni abstrakcije. Tako v pisnem mnenju kot njegovih dopolnitvah in na zasli1anju je bilo z omejitvami ugotovljeno, da ima tonik zaradi bolezni plju0dnega inersticija skraj1an delovnik, omejitev v ugodnih mikroklimatski pogoji pa je dana zaradi Raynaudovega fenomena, glede drugih omejitev pa se izvedenci niso izjasnili oziroma se niso 7eeleli. Tonik je navajal, kaj vse spada med ugodne klimatske pogoje, med drugim 0disto okolje brez pra1nih delcev, izvedenci pa niso pojasnili, ali ta omejitev velja tudi za tonika. Toniku je bil podan o0ditek, da ni nosil maske. Slednje je rezultiralo v zmotni uporabi materialnega prava. 0ceprav vsaka posamezna bolezen morda dopu10da teoreti0dno delo, njihova kumulacija izni0di realno delovno zmo7enost. Omejitev ugodnih mikroklimatskih pogojev izklju0duje vsa dela zunaj in v halah, omejitev brez ponavljajo0dih gibov in dvigovanja pa izklju0dujeta vsa preostala dela v zaprtih prostorih. Ker tonik zaradi izobrazbe ne more opravljati pisarni61kih del, zanj ne obstaja organizirano pridobitno delo. Tonikova obolenja so bila obravnavana kot lo0dene postavke na seznamu, ne pa kot skupek ve0d bolezni. Izvedenska komisija pav1alno navede, da mnenje utemeljuje kot skupek, s katero konkretno dano omejitvijo so vse te bolezni povezane, pa ne navede. Pomanjkljivo izhodi610de v zvezi s kombinacijo vseh tonikovih bolezni sku1a sodi610de pokriti z zaklju0dkom, da je tonikova bolezen stabilna. Prezre pa, da je tonik v ve0dletnem bolni61kem stale7eu za polni delovni 0das. Zasli1ani 0dlan komisije se do slednjega dejstva ni konkretneje 7eelel opredeliti, 0deprav bi moral. Dejstvo je, da je bila tonikova preostala delovna zmo7enost ocenjevana glede na njegovo trenutno zdravstveno stanje, ki je stabilno zgolj kot posledica njegovega trenutnega 7eivljenjskega stila in ne odra7ea stanja, v katerem bi bil, 0de bi tonik delal. Utemeljevanje odlo0ditve sodi610da na okoli61inah, ki niso primerljive z okoli610dinami pri opravljanju dela, je nekorektno in zbuja dvom v nepristranskost 0dlana in sodi610da. Obrazna maska se nosi kot za61cita v delovnem okolju, zato je neumesten o0ditek, da tonik ni nosil maske na obravnavi. Sodi610de bi pri1lo do druga0dnega zaklju0dka, 0de bi tonika ocenjevali, kot da bi opravljal organizirano pridobitno delo, saj bi gibanje v smislu la7ej61ega dela in dihalna prepreka v obliki obrazne maske pri toniku zagotovo rezultirala v hudi zadihanosti. Tovrstna dokazna presoja na osebnih zaznavah sodi610da, ki bi bile toniku predstavljene kot relevantne, niso upo1tevne v po61tenem sodnem postopku. Vpra61ljiv je odnos 0dlana izvedenskega organa glede te7av s prekomerno te7eo, ki se je skozi sodno odlo0dbo prenesel tudi na sodi610de, ki je to okoli61cino subtilno opredelilo kot relevantno in razlog za tonikovo zadihanost. Iz obrazloeitve sodi610da ni mogo0de razbrati, ali so tonikove te7ave posledica diagnosticiranih bolezni ali prekomerne te7e oziroma obeh okoli610din. Pritoebno sodi610de naj izpodbijano sodbo spremeni in toebnemu zahtevku ugodi oziroma izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodi610du prve stopnje v novo sojenje pred spremenjenim senatom zaradi izpostavljenosti pristranskosti senata.
4.3. Pritoeba ni utemeljena.
5.4. Pritoebno sodi610de je opravilo preizkus izpodbijanja sodbe v obsegu pritoebenih navedb in kot to dolo0da drugi odstavek 350. 0dlena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Po opravljenem preizkusu pritoebno sodi610de ugotavlja, da je sodi610de prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni pri1lo do bistvenih kr1itev dolo0db pravdnega postopka, na katere pritoebno sodi610de pazi po uradni dol7enosti, niti do tistih, ki jih v pritoebi navaja toenik.
6.5. Pritoebnik ne navaja ni0dega takega, kar bi vplivalo na pravilnost in zakonitost zavrnilne sodbe, ki je izdana ob dovolj raz0di10denem dejanskem stanju in pravilno ugotovljenem materialnem pravu. Sodba je utemeljena z odlo0dilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, ki jih pritoebno sodi610de ne ponavlja, temve0d na o0drtke o neraz0di10denem dejanskem stanju, nepravilno uporabljenem materialnem pravu, procesnih kr1itvah poudarja predvsem naslednje o0ditanim procesnim kr1itvam.
7.6. Pisni odpravek sodbe nima pomanjkljivosti, da ga ne bi bilo mogo0de preizkusiti, izrek sodbe je razumljiv, ne nasprotuje samemu sebi ali odlo0ditvenim dejanskim razlogom sodbe, ki niso nejasni ali med seboj v nasprotju, zato procesna kr1itev iz 14. to0dke drugega odstavka 339. 0dlena ZPP ni podana.
8.7. Sodi610de prve stopnje je v skladu s 63. 0dlenom Zakona o delovnih in socialnih sodi610dih (ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost izpodbijane dokon0dne odlo0dbe toeenca 1t. zadeve: ..., 1t. dosjeja: ... z dne 17. 10. 2024 ter odlo0dbo iste 1tevilke zadeve in dosjeja z dne 15. 5. 2024, s katero je bil toenik razvr1en v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni 70 %, po1kodbe zunaj dela 30 %, priznana pravica do dela na drugem delu, fizi0dno la7eje delo z dvigovanjem bremen do 5 kg v ugodnih mikroklimatskih pogojih, brez sunkovitih in dolgotrajnih obremenitev desne zgornje okon0dine, brez dvigovanja desne zgornje okon0dine nad vi61ino ramen, s kraj1im delovnim 0dasom od polnega 4 ure dnevno, 20 ur tedensko od 1. 5. 2024 dalje.
9.8. Gre za spor o razvrstitvi v I. kategorijo invalidnosti in priznanja pravice do invalidske pokojnine. Pri ocenjevanju invalidnosti je potrebno upo61tevati dejanski zdravstveni status vsakokratnega 7eivljenjskega primera. V obravnavanem primeru ni pri1lo do kr1itve postopka in posledi0dno ne do nepravilno ter nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Podana ni niti zatrjevana kr1itev 8. 0dlena ZPP. Izpodbijana sodba v 9. in 10. to0dki obrazloeitve izkazuje ustrezno dokazno oceno. Sodi610de je utemeljilo zakaj je sprejelo izvedensko mnenje izvedenskega organa.
10.9. Pravilna je vrednostna ocena sodi610da, da ni izpolnjen zakonski dejanski stan za priznanje vto7eovane pravice do invalidske pokojnine, saj pri toniku ni dokazana popolna izguba delazmo7enosti za organizirano pridobitno delo. Na mno7eico pritoebenih navedb, na katere je argumentirano odgovorilo 7e sodi610de prve stopnje, na tonikovo trditveno podlago, pritoebno sodi610de ne odgovarja znova. Pritoebnikovo vztrajanje na stali610du, da bi se izvedenski organ moral izrecno opredeljevati do posameznih diagnoz, ni utemeljeno. Pri ocenjevanju invalidnosti gre za kompleksno oceno sprememb v zdravstvenem stanju, zaradi katerih se pri zavarovancu zmanj61a zmo7enost za zagotovitev ali ohranitev delovnega mesta oziroma poklicno napredovanje. Gre za oceno celovitega psihosomatskega funkcijskega statusa, ki narekuje razvrstitev zavarovanca v dolo0deno kategorijo invalidnosti. Tudi ni naloga izvedenca, da v sporu o novih pravicah iz invalidskega zavarovanja ob nadaljnjem obstoju preostala delazmo7enosti dolo0da dela ali dejavnost ustrezno preostali delazmo7enosti glede na stvarne razbremenitve in 0dasovno omejitev. Tak1no oceno v skladu s 181. 0dlenom ZPIZ-2 lahko izvedenski organi toenca11 podajajo 61ele v postopku realizacije vsebinske pravice do premestitve12 ali pravice do dela s kraj61im delovnim 0dasom od polnega13 za ponujeno delovno mesto ali 7ei znano dejavnost, na katero naj bi bila realizirana priznana pravica.
11.10. Ni mogo0de slediti pritoebenim navedbam, da je sodi610de prve stopnje zagre61ilo absolutno bistveno kr1itev dolo0db postopka iz 14. to0dke drugega odstavka 339. 0dlena ZPP. Ta kr1itev je podana, 0de ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, 0de je izrek sodbe nerazumljiv, 0de nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe, ali 0de sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odlo0dilnih dejstvih, ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Odlo0ditev sodi610da, da pri toniku ni podane izgube delazmo7enosti je jasna, izrek sodbe je razumljiv, samemu sebi ne nasprotuje, prav tako ima sodba razloge v odlo0dilnih dejstvih ti razlogi niso niti nejasni niti med seboj v nasprotju. Razlogi sodbe tudi zado610dajo standardu zadostne obrazloeitve, saj je sodi610de ustrezno obrazloeilo sprejeto dokazno oceno izvedenih dokazov v 9. to0dki in materialno podlago, na podlagi katere je sprejelo odlo0ditev.
11.Tonik zmotno vztraja, da gre pri odlo0ditvi sodi610da zgolj za prevzem in prepis izvedenskega mnenja, zaradi avtoritete brez pomanjkanja dokazne ocene, saj je povsem razvidno, da je dokazna ocena podana 7iveljska, logi0dna ter izpeljana skladno z 8. 0dlenom ZPP. Pritoebno sodi610de sprejema zaklju0dek sodi610da, da pri toniku ne gre za izgubo delazmo7enosti. Neutemeljeno mora ostati zatrjevanje tonika, da mu celotno zdravstveno stanje kot kumulacija vseh zdravstvenih te7eav izni0di vsako njegovo realno delovno zmo7enost. Pri toniku gre res za mno7eico diagnoz oziroma bolezenskih stanj, vendar je iz pisnega izvedenskega mnenja in iz nadaljnjih izpovedb 0dlana izvedenskega organa razvidno, da so bila vsa pomembna zdravstvena obolenja tonika vrednostno upo61tevana pri celoviti oceni, kar je povzeto v 6. to0dki obrazloeitve. Pri toniku je kot glavna bolezen opredeljena bolezen plju0dnega intersticija, kot bolezni, ki vplivajo na delovno zmo7enost pa Karcinom d. testisa, kasne posledice po po1kodbi mi1ice in tetive na zgornjem udu, Raynaudov sindrom, Limfom celic B. Preostale bolezenske diagnoze pri toniku ne vplivajo na delovno zmo7enost, zaradi 0derga se izvedenski organ ni obvezan opredeljevati do vseh tonikovih bolezenskih stanj, ki ne vplivajo na invalidnost. Sodi610de je v 9. to0dki obrazloeitve ustrezno pojasnilo, zakaj meni, da podano izvedensko mnenje predstavlja podlago za sprejem odlo0ditve. Podrobno se je opredelilo do vseh bistvenih vpra1anj. Klju0dna je ugotovitev izvedenskega organa, ki jo je sodi610de povzelo v 8. to0dki obrazloeitve, da je 0dlovek celovito psihosocialno bitje in ne sestav posameznih organov oziroma organskih sistemov, zato ni mogo0da zahteva, da se za posamezno diagnozo zdravstvenih te7eav to7niku posebej oceni, kako in v kolik1nem deleeu vpliva na oceno delazmo7enosti, saj pri ugotavljanju invalidnosti ne gre za natan0den matemati0dni izra0dun. Ni podanih kriterijev, ki bi omogo0dali preverljiv matemati0dni prera0dun. Zato nadaljnje podrobnej61e raz0dlenjevanje v smeri, katera posami0dna bolezen v to0dno kolik1nem odstotku vpliva na samo invalidnost, ne more prispevati k jasnosti in prepri0divosti izvedenskega mnenja. V 9. to0dki obrazloeitve je izkazana pravilna vrednostna ocena izvedenskega mnenja, ki tvori podlago odlo0ditve. Tudi po oceni pritoebnega sodi610da je sodi610de prepri0divo obrazloeilo, zakaj je izvedenskemu organu kljub vztrajajo0dim pripombam tonik 61e vedno sledi.
12.Neutemeljen je tožnikov pritožbeni očitek, da se sodišče v 8. točki obrazložitve ob taksativnem naštevanju omejitev ni opredelilo, da specifična kombinacija izključuje vsakršno organizirano pridobitno delo. Sodišče je v postopku z opredeljevanjem potrebnih razbremenitev na ta način opredelilo tožnikovo preostalo delovno zmožnost. V okviru te preostale delovne zmožnosti pa je naloga specialista MDPŠ, da ugotovi, kako je tožnikova zdravstvena delovna zmožnost glede na poklic iz 63. člena ZPIZ-2 upoštevana. Tako ne gre za opredelitev tožnikove preostale delovne zmožnosti zgolj na ravni abstrakcije. Izvedenski organ je opozoril, da je natančno oblikovanje delovnega okolja naloga delodajalca, službe varstva pri delu in izvajalca medicine.
13.Brez osnove je pritožbeni očitek o pomanjkljivi opredelitvi izvedenskega organa do potrebnih omejitev, predvsem do bolezni pljučnega intersticija, saj je sodišče ugotovitev izvedenskega organa do ugodnih mikroklimatskih pogojev ocenilo v 6. točki obrazložitve, ker je ključno odsvetovanje dela v mrazu z mrzlimi snovmi objekti ali s hladno vodo in na delovnih mestih, kjer prihaja do hitrih sprememb temperature. Slednje tudi po pritožbeni oceni prepriča v ustreznost podane razbremenitve, saj tožniku zadoščajo mikroklimatski pogoji, ki morajo biti v skladu z obstoječo zakonodajo Zakonom o varnosti in zdravju pri delu, Pravilnikom o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih in Uredbo o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih delih v gradbeništvu in Kolektivno pogodbo za gradbene dejavnosti. Nenazadnje se je član izvedenskega organa s področja MDPŠ, izrecno opredelil, da tožnik ne potrebuje zahtev do dela v izoliranem območju, temveč se zgolj svetuje, da se upoštevajo ugodni mikroklimatski pogoji in neizpostavljenost izrazitim dejavnikom tveganja v smislu bakterij, glivic, virusov oziroma polutantov, na kar je sodišče opozorilo v 8. točki obrazložitve.
14.Zmotno skuša tožnik ugotovitev o tožnikovi preostali delazmožnosti pojasniti s trditvijo, da gre pri njemu, zaradi večletnega bolniškega staleža zgolj za navidezno stabilno zdravstveno stanje, ki je posledica njegovega trenutnega življenjskega stila. Tožnik je bil ocenjevan do referenčnega datuma dokončne odločbe toženca, zato gre pri oceni za upoštevanje zdravstvenega stanja, ki je razvidno iz predložene medicinske in delovne dokumentacije, ki izkazuje zahteve tožnikovega poklica skladno s 63. členom ZPIZ-2 ter ugotovitvami kliničnega pregleda. Edino na tej podlagi je mogoče podati oceno preostale delazmožnosti. Ne izvedenski organ ne sodišče ne more ocenjevati tožnikove morebitne preostale delovne zmožnosti ob spekulacijah in hipotetičnih predpostavkah, kako bo vplivalo opravljanje ustreznega dela na tožnikovo zdravstveno stanje. Ravno opredelitev preostale delovne zmožnosti naj bi zagotavljalo, da pri tožniku kljub nadaljnjem opravljanju dela ne bi prišlo do poslabšanja invalidnosti. Morebitna naknadna poslabšanja zdravstvenega stanja, pa so lahko le podlaga za uveljavitev novih pravic iz invalidskega zavarovanja. Pravno težo nosi dejstvo, da pri tožniku gre za stabilno zdravstveno stanje, saj kljub dejstvu, da je iz vidika medicinske stroke in doktrine pri tožniku indicirana nadaljnja diagnostična obdelava in terapevtska obravnava, to ne pomeni, da gre pri tožniku za izgubo delazmožnosti. Tožnikov zadnji izvid pulmologa iz leta 2023 potrjuje, da je bila difuzijska kapaciteta v mejah normale, kar kaže sposobnost pljuč za prenos kisika izdihanega zraka preko adiorokapilarne pregrade. Tudi v letu 2025 specialisti niso ugotavljali progresa na pljučih in so kot ustrezno ocenili zdravljenje s CellCeptom še naprej ustrezno, zato so svetovali ob isti terapiji zgolj redno spremljanje še naprej.
15.Tudi pritožbeni očitek, da je odločitev sodišča sprejeta zgolj na osebni zaznavi sodišča, s katerim skuša tožnik izpodbiti dokazno oceno sodišča, saj je sodišče v 8. točki obrazložitve izrecno izpostavilo, da so bistvene ugotovitve izvedenskega organa na osebnem pregledu, da je tožnik dihal normalno, da je bilo na pljučih slišana samo sklerofenija (inspiratorne poke v spodnjih delih pljuč) in ne morebitno opažanje člana izvedenskega organa v zvezi s prihodom tožnika ter ugotovitve lečečih specialistov, ki so bile ovrednotene s strani izvedenskega organa.
16.Kritične presoje ne vzdrži niti pritožbeni očitek, ki skuša ugotovljeno okoliščino tožnikove prekomerne teže, ki naj bi bila zaradi neprimernega odnosa člana izvedenskega organa do oseb, ki imajo morebiti težave s prekomerno težo, vplivati na oceno. Dejstva, da gre pri tožniku za prekomerno prehranjenost ni bila obravnavana v pejorativnem smislu, kot to skuša predstaviti tožnik, temveč zgolj kot objektivno dejstvo, ki vpliva na same težave z dihanjem zaradi dvignjenosti diafragme, ki lahko vodi do restriktivnih motenj ventilacije. Pri tožniku gre za indeks telesne mase 39 in v nobenem smislu ni bilo to dejstvo vrednostno problematizirano. Nenazadnje je tožnik ob zaslišanju sam izpovedal, da je menil, da so težave z dihanjem posledica njegove teže.
17.V tem sporu je ključna medicinska dokumentacija, ki je obstajala v spornem obdobju in ugotovitve osebnega pregleda izvedenskega organa, da pri tožniku še do referenčnega obdobja ne gre za izgubo delazmožnosti. S strani tožnika navajani kazalniki, ki naj bi izkazovali izgubo delazmožnosti ne podležejo zahtevam objektivizacije za oceno vpliva na delazmožnost.
18.Ker niso podani uveljavljeni pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).
19.Ker tožnik s pritožbo ni uspel na podlagi 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP, nosi sam svoje stroške postopka.
-------------------------------
1IK I ali IK II.
281. člen ZPIZ-2.
382. člen ZPIZ-2.