Jedro

Če sodišče ob ugoditvi tožnikovemu dajatvenemu zahtevku ne odloči o pobotnem ugovoru toženca, stori relativno bistveno kršitev postopka iz 1. odst. 354. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se v izpodbijana sodba v 1. tč. izreka razveljavi ter se v tem obsegu vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Glede odločitve o stroških postopka se pritožba zavrne in se potrdi 2. tč. izreka sodbe sodišča prve stopnje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje le v manjšem delu ugodilo zahtevku tožeče stranke in tožencu naložilo, da zaradi prenehanja delovnega razmerja pred iztekom roka iz pogodbe o izobraževanju, iz naslova vrnitve stroškov izobraževanja tožeči stranki plača 17.040,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 17.7.1995 dalje do plačila. Za 337.533,50 SIT višji zahtevek je zavrnilo. Glede na to, da je tožeča stranka uspela le z neznatnim delom zahtevka, ji je sodišče naložilo, da povrne tožencu sorazmerni del stroškov postopka v znesku 96.282,00 SIT.

Zoper gornjo sodbo se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov, s tem da se zoper izrek o stroških pritožuje le, kolikor sodišče prve stopnje njegovega stroškovnika ni v celoti upoštevalo. Pri tem zatrjuje, da je prvostopno sodišče storilo bistveno kršitev postopka, ker ob delni ugoditvi tožnikovemu zahtevku ni odločalo o njegovem pobotnem ugovoru, temveč je v nasprotju s tem sicer po višini neizpodbijani znesek tožniku prisojene terjatve naložilo v plačilo tožencu, namesto da bi le ugotovilo njen obstoj in jo pobotalo s toženčevo terjatvijo do tožnika.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožba pravilno opozarja, da bi moralo prvostopno sodišče istočasno odločati tudi o toženčevi nasprotni terjatvi oz. pobotnem ugovoru, ki ga je za primer utemeljenosti tožnikove terjatve uveljavljal tekom postopka pred sodiščem prve stopnje. Z odločanjem le o tožnikovem zahtevku je prvostopno sodišče ravnalo v nasprotju z določili 3. odst. 338. člena v času sojenja na prvi stopnji veljavnega ZPP in s tem zagrešilo bistveno kršitev postopka iz 1. odst. 354. člena ZPP.

Zaradi tega je bilo potrebno sodbo sodišča prve stopnje v skladu z določili 1. odst. 369. člena ZPP v izpodbijanem delu glede odločanja o tožnikovem zahtevku razveljaviti in v tem obsegu zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje, da bo lahko v ponovljenem postopku sodišče odločilo tudi o toženčevem pobotnem ugovoru in temu ustrezno oblikovalo vsebino celotnega izreka sodbe.

Glede odmere stroškov pritožba ni bila utemeljena. Prvostopno sodišče je tožencu ustrezno priznalo nagrado za pristope njegovega odvetnika na vse obravnavne naroke, utemeljeno pa mu je priznalo le enkratno nagrado za sestavo pismenih vlog z dne 8.11.1996 in 11.11.1996, saj je bila druga vloga nepotrebna in predstavlja le ponavljanje prve, oz. bi toženec celotno vsebino iz te druge vloge lahko navedel že v prvi. Zato vloga z dne 11.11.1996 ne predstavlja potrebnega stroška v tem postopku. Tudi iz drugih naslovov je prvostopno sodišče do zaključka prvega postopka stroške pravilno odmerilo. Zato je pritožbeno sodišče v tem delu toženčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo, odločitev o pritožbenih stroških pa pridržalo končni odločitvi sodišča v ponovljenem postopku.