Jedro

Ker tožnik vloge ni dopolnil s podatki o posamezni zadevi, obliki, vrsti in obsegu želene pravne pomoči, tožena stranka, ob upoštevanju 32. člena ZBPP, ni imela podlage za odločanje o njegovi prošnji za brezplačno pravno pomoč.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Upravno sodišče RS zavrglo vlogo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 3.2.2010 in njeno dopolnitev z dne 10.2.2010, 19.3.2010 in 10.5.2010. Iz obrazložitve izhaja, da je pristojni organ za brezplačno pravno pomoč ob upoštevanju določb 125. člena ZUP v zvezi z 1. in 2. odstavkom 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči in določil 32. člena istega zakona, zato, ker je bila tožnikova vloga z dne 3.2.2010 z dopolnitvijo z dne 10.2.2010 nejasna glede dejanj za katere prosi za brezplačno pravno pomoč in ker ni vsebovala vsebine posameznih rubrik obrazca ZBPP št. 1 in ji navedeni obrazec tudi ni bil priložen, tožnika z dopisoma opr. št. Bpp 17/2010-4 z dne 18.2.2010 in z dne 16.4.2010, pozvala naj vlogo dopolni. V pozivih je bil tožnik poučen kako naj ugotovljene pomanjkljivosti odpravi in opozorjen, da bo po izteku roka določenega v pozivih, če vloge ne bo dopolnil, njegova vloga s sklepom zavržena. Z navajanjem dokumentov, ki jih je tožnik prilagal vlogam v obravnavani zadevi, po povzemanju vseh njegovih vlog in s sklicevanjem na že navedene pozive, ki so bili tožniku vročeni, pristojni organ ugotavlja, da v vlogi kljub dopolnitvam (priložil je obrazec BPP št. 1) tožnik ni navedel podatkov zahtevanih v pozivu z dne 16.4.2010 (ni navedel posamezne zadeve, v kateri bi želel vložiti tožbo in ni navedel oblike, vrste in obsega želene BPP za posamezno zadevo). Ker vloga, ki ne vsebuje podatkov o zadevi in podatkov o želeni obliki in obsegu pravne pomoči, ni skladna z določbo 32. člena ZBPP, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč, ugotavlja, da tožnikova vloga ni primerna za obravnavanje. Zato jo je zavrgel na podlagi 2. odstavka 67. člena ZUP v zvezi z 2. odstavkom 34. člena ZBPP.

Tožnik je v vlogi z dne 14.7.2010, ki jo je sodišče prejelo dne 15.7.2010 med drugim omenjal tudi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije opr. št. Bpp 17/2010 z dne 26.5.2010. Po prejemu poziva sodišča opr. št. Upr 24/2010-2 na dopolnitev vloge, je v vlogi z dne 13.9.2010, med drugim pojasnil, da se z odločitvijo v sklepu, s katerim mu ni bila odobrena brezplačna pravna pomoč (opr. št. Bpp 17/2010 z dne 26.5.2010) ne strinja. Zato je sodišče njegovo vlogo v tem delu obravnavalo kot tožbo zoper že navedeni sklep. Iz tega dela vloge izhaja, da se tožnik z zavrženjem njegove prošnje, s katero bi mu morala biti odobrena brezplačna pravna pomoč ne strinja, ker v vseh zadevah, ki jih je navajal v prošnji potrebuje pravnega zastopnika s pravosodnim izpitom, brez katerega ne more vložiti niti pritožbe zoper zanj neugodne odločitve. Brezplačno pravno pomoč pa potrebuje tudi zato ker želi vložiti ustavno pritožbo na Ustavno sodišče. Smiselno sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih navedenih v izpodbijanem sklepu in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani sklep pravilen in zakonit in ima oporo v citiranih materialnih predpisih. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa podala pravilne razloge za svojo odločitev. Sodišče zato v celoti sledi obrazložitvi izpodbijanega sklepa in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: Izpodbijani sklep temelji na ugotovitvi, da tožnik v predpisanem obrazcu, ki mora biti priložen prošnji in niti z navedbami v vlogi, ki je bila zavržena, ni navedel posamezne zadeve za katero vlaga prošnjo in tudi ne oblike, vrste in obsega želene brezplačne pravne pomoči. Iz upravnih spisov pa nedvomno izhaja, da je tožnik pri toženi stranki dne 3.2.2010 in 10.2.2010 vložil nepopolno vlogo. Zato ga je tožena stranka pravilno, v skladu z določbo 1. odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06, 126/07 in 65/08 – ZUP) pozvala, da svojo vlogo dopolni, in ga pri tem opozorila na pravne posledice iz 2. odstavka 67. člena ZUP, če svoje vloge ne bo dopolnil. Ker tožnik vloge ni dopolnil s podatki o posamezni zadevi, obliki, vrsti in obsegu želene pravne pomoči, tožena stranka, ob upoštevanju 32. člena ZBPP, ni imela podlage za odločanje o tožnikovi prošnji za brezplačno pravno pomoč.

Tožnik z navedbami v tožbi ne izpodbija dejstva, da ga je tožena stranka v dveh pozivih poučila kako naj vlogo dopolni in tudi ne navaja okoliščin, ki bi kazale na to, da ugotovitev, na katerem temelji izpodbijani sklep ni pravilna.

Ob ugotovitvi, da je izpodbijana odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po 1. odstavku 63. člena ZUS-1. Sodišče je na podlagi 2. alinee 2. odstavka 59. člena ZUS-1 odločalo brez glavne obravnave na nejavni seji, ker je ocenilo, da tožnik ni navedel nobene okoliščine in trditve, na podlagi katerih bi bil možen sklep, da se dejansko stanje lahko dopolni z ugotovitvami, ki bi utegnile biti pomembne za odločitev.