Jedro

V primeru ugovora zoper sklep o predhodni odredbi se smiselno uporabljata 2. odst. 54. čl. in 3. odst. 58. čl. ZIZ. Zato se ugovor, za katerega sodišče prve stopnje oceni, da je neutemeljen, odstopi višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Izrek

Ugovor se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep o predhodni odredbi. Nadaljnji stroški upnice se odmerijo v znesku 6.664,00 SIT.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na predlog upnice izdalo sklep o predhodni odredbi, s katerim je zavarovalo terjatev upnice zoper dolžnika iz naslova preživnine po 13.181,00 SIT od 1.7.2000 do 30.6.2001 in dolžniku naložilo, da je upnici dolžan povrniti stroške postopka v znesku 6.626,00 SIT. Zoper sklep o predhodni odredbi se pritožuje, pri čemer je pritožbo šteti za ugovor, dolžnik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep v celoti kot neutemeljen odpravi. Navaja, da je sodišče izdalo predhodno odredbo, pri čemer iz odredbe ni mogoče ugotoviti razlogov le - te oziroma njeno utemeljenost, ker se tega v obrazložitvi ne navaja, sodišče pa ob odločanju o izdaji predhodne odredbe ni razpisalo naroka in je v nasprotju z načelom kontradiktornosti izdalo izpodbijano predhodno odredbo. Na podlagi 257. čl. sodišče izda predhodno odredbo na podlagi odločbe domačega sodišča ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev in ki še ni izvršljiva in če izkaže upnik za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve precej onemogočena ali precej otežena. V konkretnem primeru se predhodna odredba nanaša na pravnomočni izvršljivi dogovor o preživljanju in je zato sama predhodna odredba nezakonita in v izrecnem nasprotju z 257. čl. ZIZ. Sodišče ni niti ugotavljalo verjetnosti izkazane nevarnosti in je odredba nezakonita tudi iz tega razloga. Dolžnik je doslej redno plačeval preživninsko obveznost in jo bo tudi v bodoče, zato mu je ta izdana predhodna odredba še toliko bolj nerazumljiva in neutemeljena. Če bi vzdržali v veljavi predhodno odredbo, bi dolžniku praktično onemogočili nadaljevanje registrirane dejavnosti, saj je s tem povezanih veliko stroškov, akumuliranih sredstev pa dolžnik nima. Upnica lahko na podlagi izvršilnega naslova mesečno vlaga izvršilne predloge, če dolžnik ne bo izpolnjeval svoje obveznosti in to je tudi edina primerna in zakonita rešitev za primer, če dolžnik preživninske obveznosti ne bi plačeval. V zvezi s preživninskim obveznostmi se tudi ne plačuje sodnih taks, tako da z izvršbami upnice ne bi utrpela nobene škode. Upnica v odgovoru na ugovor dolžnika izpodbija vse pritožbene razloge v ugovoru in predlaga zavrnitev ugovora kot neutemeljenega. Navaja, da je dolžnik zelo neredno plačeval preživnino, ali pa jo sploh ni plačeval. Zaradi tega je že bilo potrebno zahtevati izvršbo. Upnica je prepričana, da dolžnik tudi v bodoče ne bo plačeval redno in pravočasno preživnine in je zato primorana le to zavarovati za eno leto v naprej. Sodišče prve stopnje je na podlagi določila 3. odst. 58. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ugovor odstopilo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi, ker je ocenilo, da je neutemeljen. Ugovor je neutemeljen tudi po oceni pritožbenega sodišča. Najprej naj pritožbeno sodišče navede, da se po 239. čl. določbe ZIZ smiselno uporabljajo tudi za zavarovanja, če ni drugače določeno v delu ZIZ, ki ureja zavarovanja, nad katerim je tudi predhodna odredba. Zato se v primeru ugovora zoper predhodno odredbo uporablja tudi 2. odst. 54. čl. ZIZ, ki določa, da če sodišče ugotovi, da ugovor zoper sklep o izvršbi ni utemeljen, le tega pošlje višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi, in 3. odst. 58. čl. ZIZ, ki to isto vprašanje enako ureja. Zato je sodišče prve stopnje, potem, ko je ocenilo, da ugovor ni utemeljen, ravnalo pravilno, ko je ugovor odstopilo v reševanje pritožbenemu sodišču. Sicer pa noben izpodbijani razlog, ki jih dolžnik zatrjuje v ugovoru, ni utemeljen. Obrazložitev sklepa o predhodni odredbi ni predpisana, razen za sklep, s katerim se predlog zavrne (44. čl. v zvezi z 239. čl. ZIZ). ZIZ ne predpisuje naroka pred izdajo sklepa o izvršbi, torej tudi ne pred izdajo sklepa o predhodni odredbi, kar smiselno prav tako izhaja iz 44. čl. v zvezi z 239. čl. ZIZ. Po 2. odst. 257. čl. ZIZ se predhodno odredbo lahko izda tudi na podlagi poravnave, sklenjene pred domačim sodiščem ali upravnim organom, iz katere terjatev še ni zapadla, ali pred notarjem v obliki notarskega zapisa, ki je izvršilni naslov. Poravnavo oz. dogovor o višini preživnine, sklenjene pri CSD, na podlagi katerega je bila izdana obravnavana predhodna odredba, je nedvomno šteti med poravnave, sklenjene pred upravnim organom (CSD je pravna oseba, ki izvršuje javno pooblastilo), saj mu 2. odst. 130. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih daje moč izvršilnega naslova. Po 2. odst. 259. čl. ZIZ se domneva, da je pri zakoniti preživnini podana nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, če je bilo treba zoper dolžnika že zahtevati izvršbo za izterjavo zapadlega zneska, ali če je bila taka izvršba predlagana. To nevarnost je upnica izkazala s spisom Okrajnega sodišča v Kočevju, opr. št. I 99/00337, ki je spis o izvršilni zadevi zaradi izterjave zapadle in neplačane preživnine upnice zoper dolžnika. Iz citiranega izvršilnega spisa izhaja tudi dosedanje neredno plačevanje preživnine dolžnika upnici. Če dolžnik želi doseči prenehanje predhodne odredbe, da bo lahko opravljal svojo registrirano dejavnost, to lahko stori z izpolnitvijo enega izmed pogojev po 264. čl. ZIZ, zlasti s položitvijo pri sodišču zavarovane terjatve z obrestmi in stroški. Ker sodišče ni ugotovilo niti izpodbojnega razloga, ki bi preprečeval izdajo predhodne odredbe in na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, je ugovor dolžnika zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep o predhodni odredbi (2. točka 365. čl. ZPP v zvezi s 15. in 239. čl. ZIZ). Odločitev o stroških postopka temelji na 1. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 15. in 239. čl. ZIZ in so odmerjeni kot nadaljni stroški upnice za sestavo odgovora na tožbo (50 točk), obvestilo stranki (10 točk), 200,00 SIT za poštnino, vse povišano z 19 % DDV.