Jedro

Davčni zavezanec ima pravico do odbitka vstopnega DDV tako v primeru dajanja plovila v najem kot tudi pri izvozu, zato se niso spremenili pogoji, merodajni za obdavčevanje v skladu z drugim odstavkom 42. člena ZDDV, saj sprememba pogojev ne privede do manjšega odbitka vstopnega DDV z ozirom na začetno stanje.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani U 222/2002-10 z dne 20. 9. 2004 se spremeni tako, da se tožbi ugodi in se odločba Glavnega urada Davčne uprave Republike Slovenije z dne 12. 12. 2001 ter odločba Davčnega urada Velenje z dne 3. 7. 2001 odpravita.

II. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške postopka pred sodiščem prve stopnje.

III. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 12. 12. 2001, s katero je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Davčnega urada Velenje z dne 3. 7. 2001, s katero je organ prve stopnje v inšpekcijskem postopku naložil tožeči stranki plačilo razlike davka na dodano vrednost (DDV) za davčno obdobje marec 2001 v znesku 3.127.083,00 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe ugotavlja, da je tožeča stranka plovilo, ki ga je nabavila za opravljanje obdavčljive dejavnosti dajanja v najem (za kar je uveljavljala odbitek vstopnega DDV na začetku uporabe plovila), nehala dajati v najem, s tem pa so se spremenili pogoji, ki so bili merodajni za odbitek vstopnega DDV na začetku uporabe plovila. Tožeča stranka plovila ne bo več uporabljala za namen dejavnosti, od katere se plačuje DDV, kar je bil pogoj za uveljavljanje odbitka vstopnega DDV.

3. Zoper prvostopenjsko sodbo je tožeča stranka vložila revizijo (prej pritožbo) iz razlogov bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu, zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Naziranje sodišča napeljuje na zaključek, da bi moral vsak izvoznik, ki bi svojo opremo izvozil pred potekom petletnega obdobja, popraviti oziroma vrniti vstopni DDV, kar bi pomenilo obdavčitev izvoza blaga. Pri izvozu gre za pravo oprostitev, zato lahko davčni zavezanec upošteva vse vstopne davke, ki so povezani z blagom, ki se izvaža. Namen popravka vstopnega DDV leži v dejstvu, da zavezanec v oproščeni dejavnosti že ob nabavi opreme ne bi bil upravičen do odbitka vstopnega davka. Izvoznik bi moral opraviti poračun vstopnega davka samo tedaj, ko kupljene opreme ne bi izvozil, temveč bi jo v Sloveniji pričel uporabljati za dejavnost, od katere se ne plačuje DDV.

4. Tožena stranka na revizijo (prej pritožbo) ni odgovorila.

5. Revizija je delno utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče o pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča odloča po ZUS-1, če s posebnim zakonom ni določeno drugače; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 7. Revizija v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbah prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava, za razliko od postopka s pritožbo, kjer se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden tudi preizkus revizije v obravnavani zadevi.

8. Glede na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in na katerega je Vrhovno sodišče v skladu z drugim odstavkom 85. člena ZUS-1 vezano, med strankama pa tudi ni bilo sporno, je tožeča stranka v letu 2000 uveljavljala odbitek vstopnega DDV v višini 3.752.500,00 SIT po računu št. ... z dne 31. 5. 2000 za nakup plovila, namenjenega za opravljanje obdavčljive dejavnosti v skladu s prvim odstavkom 40. člena Zakona o davku na dodano vrednost - ZDDV. V mesecu marcu 2001 je tožeča stranka to plovilo prodala kupcu v Republiko Italijo.

9. V skladu s petim odstavkom 40. člena ZDDV sme davčni zavezanec odbiti vstopni DDV od plovil, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti dajanja v najem ali zakup in za nadaljnjo prodajo. Tožeča stranka je dne 1. 8. 2000 sklenila pogodbo o zakupu plovila do 1. 8. 2001. Glede na navedeno so bili pogoji za odbitek vstopnega DDV izpolnjeni. Deset mesecev po pridobitvi pa je tožeča stranka plovilo odtujila.

10. Med strankama je sporno, ali odtujitev plovila, namenjenega za oddajanje v najem ali zakup, v tujino (izvoz) pred potekom petih let od nakupa povzroči, da mora prodajalec popraviti (sorazmerno vrniti) vstopni DDV.

11. Sodišče prve stopnje se v razlogih izpodbijane sodbe sklicuje na drugi odstavek 42. člena ZDDV, ki določa, da v primeru, če se znotraj obdobja pet let od koledarskega leta pričetka uporabe opreme spremenijo pogoji, ki so bili v tem letu merodajni za odbitek vstopnega DDV, se za obdobje po spremembi izvrši popravek vstopnega DDV. Pravilnik o izvajanju ZDDV (v nadaljevanju: Pravilnik) v 85. členu določa, da je s spremembo pogojev, merodajnih za obdavčevanje v skladu z drugim odstavkom 42. člena ZDDV, mišljena sprememba pogojev, ki so bili merodajni za odbitek vstopnega DDV na začetku uporabe opreme, naknadna sprememba teh pogojev pa privede do večjega ali manjšega odbitka vstopnega DDV z ozirom na začetno stanje. Med strankama ni sporno, da je bila tožeči stranki pravica do odbitka vstopnega DDV od nakupa plovila priznana zato, ker je bilo plovilo pridobljeno z namenom opravljanja obdavčljive dejavnosti, torej dajanja v zakup ali najem.

12. Vrhovno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da gre pri izvozu za pravo davčno oprostitev, kar pomeni, da davčni zavezanec, ki je oproščen plačila davka, obdrži pravico do odbitka vstopnega davka. Prav tako se Vrhovno sodišče strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da v primeru prodaje osnovnih sredstev ni potrebna registracija dejavnosti. Vendar pa je po presoji Vrhovnega sodišča na podlagi teh ugotovitev mogoče zaključiti, da se v obravnavani zadevi niso spremenili pogoji, merodajni za obdavčevanje, določeni v drugem odstavku 42. člena ZDDV, saj sprememba pogojev ne privede do manjšega odbitka vstopnega DDV z ozirom na začetno stanje. Davčni zavezanec ima pravico do odbitka vstopnega DDV tako v primeru dajanja plovila v najem kot tudi pri izvozu. Drugačno stališče bi po presoji Vrhovnega sodišča pretirano poseglo v ekonomske odločitve davčnih zavezancev, ki osnovnih sredstev pred potekom roka, določenega v drugem odstavku 42. člena ZDDV, ne bi mogli pod enakimi davčnimi pogoji prodati na domačem trgu ali izvoziti v tujino. O vprašanju popravka vstopnega DDV je že večkrat odločalo tudi Sodišče Evropske Skupnosti, ki je v sodbi z dne 15. 1. 1998 v zadevi Ghent Coal Terminal in sodbi z dne 8. 6. 2000 v zadevi Breitsohl priznalo pravico do celotnega odbitka vstopnega DDV tudi v zadevah, v katerih do opravljanja dejavnosti s pridobljenim osnovnim sredstvom sploh še ni prišlo.

13. Glede na navedeno je bilo materialno pravo v obravnavani zadevi napačno uporabljeno in posledično tožeči stranki neutemeljeno naložen popravek odbitka vstopnega DDV.

14. Tožeča stranka je v tožbi in reviziji postavila tudi zahtevek na vračilo plačanega zneska 3.426.242,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 7. 2001 do plačila. Glede na določbo 33. člena ZUS-1 se s tožbo lahko zahteva odprava upravnega akta, izdaja oziroma vročitev upravnega akta ali sprememba upravnega akta. Smiselno enako določbo je vseboval tudi ZUS, ki je veljal v času vložitve tožbe. V skladu s 7. členom ZUS-1 sodišče v upravnem sporu v mejah tožbenega zahtevka odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali pravne osebe, če zakon tako določa ali če je zaradi narave pravice oziroma zaradi varstva ustavne pravice to potrebno. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče v obravnavani zadevi odločilo o zakonitosti izpodbijanih upravnih aktov, o zahtevku tožeče stranke na vračilo davka pa ni odločalo, saj je odpravilo odločbo, s katero je bil tožeči stranki odmerjen davek, zato bo imela tožeča stranka možnost zahtevati vračilo davka pri davčnem organu prve stopnje v skladu z določbami 97. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2, če ji organ prve stopnje plačanega davka ne bo vrnil po uradni dolžnosti.

15. Ker so glede na navedeno v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje in davčni organi napačno uporabili materialno pravo, je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 94. člena ZUS-1 reviziji ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo odločbi upravnih organov prve in druge stopnje. Ker je bilo v obravnavani zadevi odločeno samo o pravici do odbitka vstopnega DDV, pri čemer je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je pravica do odbitka tožeči stranki pripadala in je bila posledično obveznost plačila tožeči stranki neutemeljeno naložena, Vrhovno sodišče zadeve ni vrnilo v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu in je s tem postopek odločanja v tej zadevi končan.

16. Tožeča stranka je v tožbi in v reviziji zahtevala povrnitev stroškov postopka, vendar pa teh stroškov niti v tožbi niti v reviziji ni specificirala. Po določbi drugega in tretjega odstavka 163. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 v upravnem sporu primerno uporablja za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, mora stranka v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo. Zahtevo mora podati najkasneje v vlogi, če gre za odločbo brez poprejšnjega obravnavanja. Ker tožeča stranka tega ni storila, je Vrhovno sodišče sklenilo, da sama trpi svoje stroške postopka pred sodiščem prve stopnje in pred Vrhovnim sodiščem (drugi odstavek 165. člena ZPP).