4. 12. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Drage Zorko in drugih iz Celja, ki jih zastopata Draga Zorko, odvetnica v Celju, in Janez Lampret iz Celja, na seji dne 4. decembra 2003

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o spremembah in dopolnitvah ZN Otok 1 (Uradni list RS, št. 45/02) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudniki izpodbijajo Odlok o spremembah in dopolnitvah ZN Otok 1 (v nadaljevanju Odlok), ker v 5. členu na območju stanovanjskega naselja ob Trubarjevi ulici načrtuje gradnjo dveh vila blokov in garažni hiši. Leta 1966 naj bi bile na tem območju zgrajene vrstne garaže (149 vrstih garaž) za prodajo na trgu.

Pobudniki naj bi bili lastniki garaž in zemljišč, na katerih stojijo. Na Zavod za planiranje in izgradnjo Celje naj bi v marcu 2000 posredovali pisne pripombe na predlog Odloka, vendar odgovora nanje niso prejeli, njihove pripombe pa pri pripravi Odloka niso bile upoštevane. Mestna občina naj bi Odlok sprejela brez njihovega soglasja in jih s tem razlastila. V 7. členu naj bi Odlok ugotavljal, da na obstoječem območju še ni določenih funkcionalnih zemljišč k objektom, kar potrjuje, da Mestna občina na zemljiščih uveljavlja lastninsko pravico. Odlok naj bi bil zato v neskladju z določbama 33. in 44. člena Ustave. Območje naj bi bilo prenaseljeno, saj stanovalci blokov nimajo ustreznih parkirnih mest in avtomobile parkirajo ob Trubarjevi cesti, kar ovira promet. Nekaj tisoč prebivalcev naj ne bi imelo otroškega igrišča in zelenice za posedanje starejših prebivalcev.

Načrtovana gradnja naj bi uničila zelene površine ob garažah in utesnila življenjsko okolje, da ne bo več primerno, tako kot je bilo ob zaključeni gradnji pred približno štiridesetimi leti.

Odlok naj bi s tem posegal v pravico do zdravega življenjskega okolja, kar je v neskladju z 72. členom Ustave.

2.Mestna občina odgovarja, da je Odlok izdan na podlagi prostorskega plana, po katerem je bilo treba s prenovo oziroma sanacijo izkoristiti pozidana stavbna zemljišča tako, da se vključijo v urbano strukturo mesta. Že leta 1979 naj bi bilo to območje urejeno z zazidalnim načrtom, ki je predvideval rušenje spornih garaž, saj zasedajo preko 6000 kvadratnih metrov zemljišč. Načrt ni bil realiziran, zato naj bi oktobra 1999 sprejeli program priprave izpodbijanega Odloka. Njegov osnutek naj bi bil javno razgrnjen v času od 14. 4. 2000 do 15. 5. 2000 na sedežu Mestne četrti Savinja in Krajevne skupnosti Medlog ter javno obravnavan na Mestni občini Celje dne 9. 5. 2000. S tem naj bi bili krajani pravočasno seznanjeni s Sklepom o javni razgrnitvi osnutka Odloka, ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 30/2000. Zaradi stališč do pripomb in predlogov z javne razgrnitve je bil osnutek Odloka dopolnjen ter ponovno javno razgrnjen in javno obravnavan (javno razgrnjen v času od 16. 11. 2001 do 17. 12 2001 in javno obravnavan dne 6.12. 2001). O tem naj bi bili krajani seznanjeni s sklepom, ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 87/01. Do novih stališč in predlogov naj bi Mestni svet zavzel stališča in Odlok sprejel. Odlok naj ne bi urejal lastninskih odnosov, saj bo te odnose urejal investitor načrtovane gradnje tako, da bo sporne garaže kupil ali lastnikom kot nadomestilo ponudil garaže. Odlok naj bi območje saniral in garažne hiše bodo med drugim rešile problem parkiranja na tem območju.

B.

3.Odlok je bil pripravljen in sprejet po določbah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. - v nadaljevanju ZUN), ki so med postopkom za oceno ustavnosti in zakonitosti prenehale veljati na podlagi 179. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 - v nadaljevanju ZUreP-1). Prehodna določba 174. člena ZUreP-1 podaljšuje veljavnost obstoječih prostorskih izvedbenih načrtov, zato Odlok začasno oziroma prehodno še velja.

4.Na podlagi 22. člena ZUN so se z izvedbenimi prostorskimi akti, ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega plana, podrobneje obdelale v srednjeročnem planu države oziroma lokalne skupnosti sprejete odločitve o graditvi, širitvi in prenovi naselij ter drugih gradnjah. Z izvedbenimi prostorskimi akti se torej urbanistično načrtujejo gradnje, z njimi se ne rešujejo lastninska razmerja v zvezi s temi gradnjami. Vprašanja v zvezi z lastninsko pravico oziroma drugimi stvarnopravnimi ali obligacijskopravnimi razmerji na zemljiščih, predvidenih za gradnje, se morajo razrešiti v nadaljnjih postopkih za pridobitev dovoljenja za gradnjo. Odlok v lastninsko pravico na spornih zemljiščih in garažah ne posega, zato so očitki o njegovem v neskladju s 33. členom Ustave neutemeljeni (tako že Ustavno sodišče v sklepu št. U-I-6/02 z dne 6. 11. 2003).

5.Sodelovanje državljanov pri upravljanju javnih zadev iz 44. člena Ustave je bilo pri sprejemanju izvedbenih prostorskih aktov opredeljeno z ZUN. Citirani zakon je določal postopek javne razgrnitve in javne obravnave teh aktov, v katerem je dal vsem zainteresiranim možnost, da so se s predvideno ureditvijo seznanili in se o njej izjavili, kar je prispevalo k bolj demokratični, argumentirani in pretehtani odločitvi o načrtovani prostorski ureditvi. Tako je bilo treba po 37. členu ZUN osnutek Odloka javno razgrniti. Na podlagi 38. člena ZUN se je med njegovo javno razgrnitvijo tudi javno obravnaval. O pričetku in trajanju javne razgrnitve in javne obravnave so morali biti krajani na primeren način obveščeni in so v tem času lahko dali pripombe in predloge, do katerih je bil dolžan Mestni svet zavzeti stališča, vendar nanje ni bil vezan. Pobudniki zato zmotno menijo, da bi moral Mestni svet obravnavati in odgovoriti na pripombe, ki niso bile posredovane v navedenem postopku (prva javna razgrnitev in javna obravnava ni bila organizirana v marcu 2000, ko naj bi pobudniki dali pripombe, temveč od 14. 4. 2000 do 15. 5. 2000), oziroma da je bilo treba pred sprejemom Odloka pridobiti njihovo soglasje k načrtovanim rešitvam. V obravnavanem primeru je bil osnutek Odloka dvakrat javno razgrnjen in javno obravnavan in prizadeti so bili z objavama v Uradnem listu Republike Slovenije o tem seznanjeni. V času javnih razgrnitev in javnih obravnav so lahko posredovali pripombe, do katerih so bila zavzeta stališča. Ker so bili vsi prizadeti v času javne razgrnitev in obravnave seznanjeni z osnutkom Odloka in so imeli možnost dati nanj pripombe in mnenja, do katerih so bila zavzeta stališča, so očitki, da je Odlok v neskladju s citiranimi določbami ZUN in da je zato tudi v neskladju s 44. členom Ustave, neutemeljeni.

6.Nezadovoljstvo z načrtovanimi prostorskimi ureditvami samo po sebi še ne predstavlja kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja po 72. členu Ustave, kot to očitajo pobudniki. Pravica do zdravega okolja se varuje s standardi, ki veljajo za gradnje, in s standardi oziroma normami, ki zagotavljajo, da ne pride do takšnih vplivov na okolje, ki bi bili tako prekomerni, da bi ogrožali zdravje ljudi. Ljudje, ki živijo v določeni krajevno povezani skupnosti, morajo nujno trpeti tudi nekatere neprijetnosti, ki so neogibno potrebne zaradi življenja v taki skupnosti. Do škodljivih posegov v okolje bi lahko prišlo le v primeru, če bi šlo pri omenjenih vplivih za čezmerne obremenitve okolja, ki bi presegale predpisane mejne vrednosti ali okvire dovoljenih gradenj. Tega pa pobudniki ne zatrjujejo.

7.Iz zgoraj navedenih razlogov je Ustavno sodišče pobudo zavrnilo kot očitno neutemeljeno.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega ostavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić