Jedro

Ker je bila revidentova prijava zavrnjena, zaradi neizpolnjevanja izključevalnega pogoja zadostnega števila prijavljenih kadrov (vsebina zadeve), nadaljnja izpostavljena pravna vprašanja v zvezi z drugimi pogoji in merili, ne morejo biti pomembna pravna vprašanja, saj niso pomembna po vsebini zadeve.

Vprašanje pristojnosti vlade za odločanje o izbiri koncesionarja zahteva le splošen odgovor, ki pa v teoriji in praksi ni sporen.

Presoja dejanskega stanja, primernosti ter strokovne utemeljenosti pogoja oziroma merila ne more biti predmet presoje Vrhovnega sodišča. Presoja obstoja hudih posledice je možna le, če revident v skladu z dokaznim bremenom svoje navedbe konkretizira in izkaže. Revident pa zatrjevane izgube dela in odpuščanja ne konkretizira in z ničemer ne izkazuje, pri čemer tudi ne pojasni in ne izkaže, ali opravlja dimnikarsko dejavnost kot svojo izključno dejavnost, ali jo opravlja še v kakšni drugi občini. Vse to pa je za presojo zelo hudih posledic odločilnega pomena.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

III. Stranka z interesom X. sama nosi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu navedeno pravnomočno sodbo je tožeča stranka (revident) po odvetniku vložila revizijo. Zatrjuje, da je revizija dovoljena, ker so izpolnjeni pogoji za dovoljenost po 2. in 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Priglaša stroške postopka.

2. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

3. Stranka z interesom X. ki jo zastopa odvetniška pisarna ..., v odgovoru na revizijo primarno predlaga, da se revizija zavrže kot nedovoljena, podrejeno pa, da se zavrne. Zahteva tudi povrnitev stroškov.

K I. točki izreka:

4. Revizija ni dovoljena.

5. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 11. 9. 2008, v 2. točki izreka pa je s sklepom zavrnilo zahtevo prizadete stranke za povrnitev stroškov. Z navedeno odločbo je tožena stranka: za koncesionarja za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom na dimnikarskem območju ... izbrala prijavitelja X.(1. točka izreka); izbranega prijavitelja pozvala k podpisu koncesijske pogodbe (2. točka izreka); prijavo prijavitelja Y. zavrnila, ker glede na merila ni bila najugodnejša (3. točka izreka); prijave revidenta in še dveh prijaviteljev pa kot nepopolne zavrnila (4., 5. in 6. točka izreka). Revidentova prijava je bila zavrnjena, ker ni prijavil minimalnega števila kadrov za navedeno dimnikarsko območje.

6. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih, med drugim tudi v sklepu Up-858/2008-8 z dne 3. 6. 2008 (Ur. l. RS, št. 62/2008), ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

7. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

8. Revident kot pomembna pravna vprašanja izpostavlja več vprašanj, in sicer: ali javni razpis postavlja s formulacijo v 8. b točki (pogoj, da zoper prijavitelja ni začet stečajni ali likvidacijski ali drug postopek, katerega posledica ali namen je prenehanje prijaviteljevega delovanja) dodatne pogoje, kot jih določa koncesijski akt v 5. točki 10. člena Uredbe (pogoj, da zoper prijavitelja ni začet stečajni ali likvidacijski postopek); vprašanje dopustnosti vsebinskega odločanja o nepopolni vlogi (zavrnitev nepopolne vloge); vprašanje uporabe Uredbe, ki vsebuje nedoločljive pojme (pojem VI. stopnje izobrazbe tehnične smeri), kar je v nasprotju z načeli pravne države in zatorej razlog za uporabo exceptio illegalis; in vprašanje uporabe razpisnih pogojev, ki vsebujejo nedoločenost razpisnega merila zasedenost kadra, ker ni jasna osnova, od katere se presoja zasedenost. 9. Pomembnost pravnega vprašanja je treba po dikciji ZUS-1 in po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča ter ob primerni uporabi 367.a člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP presojati glede na vsebino zadeve. V obravnavanem primeru je vsebina zadeve zavrnitev revidentove prijave, ker ni prijavil oseb, ki bi se štele v minimalno število kadrov (po razpisu se zahteva izvajalcev 2,25) za navedeno dimnikarsko območje, s tem pa ni izpolnil enega izmed izključevalnih pogojev za koncesionarja. Pomembnost pravnega vprašanja za rešitev obravnavanega spora je treba presojati skozi prizmo vsebine zadeve in od tu izhajajočega revidentovega pravnega interesa, ki pa ga po presoji Vrhovnega sodišča v izpostavljenih vprašanjih ni moč zaslediti.

10. Kot že pojasnjeno (med strankama to niti ni sporno), je bila revidentova prijava zavrnjena, ker ni izkazal izpolnjevanja „kadrovskega pogoja“, in ne zaradi neizpolnjevanja kakšnega drugega koncesijskega pogoja (pogoj „prenehanja prijaviteljevega delovanja“, katerega razširitev revident izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje), pri čemer ob ugotovitvi, da revident zaradi neizkazanih kadrov ne izpolnjuje pogojev za koncesionarja, njegova prijava niti ni bila podvržena nadaljnjemu vrednotenju na podlagi meril, katerih vsebino napada z izpostavljenimi pravnimi vprašanji (nedoločenost pojma VI. stopnja izobrazbe tehnične smeri in zasedenost kadra). Vprašanje zavrnitve nepopolne vloge pa se nanaša na procesno kršitev, pri čemer zatrjevana nepravilnost ne vpliva na položaj revidentove prijave, saj bi le-ta bila tako v primeru zavrženja kot zavrnitve neuspešna. Ker navedena vprašanja niso pomembna po vsebini obravnavane zadeve, njihovo zgolj načelno obravnavanje pa presega revidentov pravni interes v obravnavani zadevi, jih Vrhovno sodišče ne šteje za pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 11. Nadalje revident kot pomembni pravni vprašanji izpostavlja še vprašanji pristojnosti Vlade za odločanje na prvi stopnji v upravnem postopku zgolj na podlagi podzakonskega akta (16. člena Uredbe) in vprašanje uporabe načela materialne resnice skladno z 8. členom ZUP in ustavnega načela enakosti kot podlage za izključitev uporabe Uredbe. Zadnje vprašanje navezuje na ugotavljanje ustreznosti števila kurilnih naprav, ki se upošteva kot merilo za določitev pogoja števila potrebnih dimnikarjev na določenem dimnikarskem območju.

12. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča in ob primerni uporabi 367. a člena ZPP gre za pomembno pravno vprašanje, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali razvoja prava preko sodne prakse. Revizija zato ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila (odločbe Vrhovnega sodišča X Ips 774/2008, X Ips 776/2008 obe z dne 21. 1. 2009 in X Ips 151/2008 ter X Ips 238/2008 obe z dne 9. 4. 2009).

13. Upoštevaje navedeno stališče Vrhovno sodišče ugotavlja, da vprašanje pristojnosti Vlade za odločanje o izbiri koncesionarja zahteva le splošen odgovor, ki pa v teoriji in praksi ni sporen. Odgovor na navedeno vprašanje namreč jasno izhaja iz Zakona o gospodarskih javnih službah – ZGJS (31. in 37. člen) in četrtega odstavka 187. člena Zakona o varstvu okolja – ZVO-1, ki sicer ureja podeljevanje „prvih koncesij“ na podlagi vloge o zainteresiranosti brez javnega razpisa (vsebina dimnikarske službe, ki jo na ta način ureja, pa je enaka). Ker je na izpostavljeno pravno vprašanje pooblastila Vlade za odločanje na prvi stopnji mogoče odgovoriti že z branjem citiranih zakonskih določil, to vprašanje v skladu s pojasnjeno prakso Vrhovnega sodišča (11. točka te obrazložitve) ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke 83. člena ZUS-1. 14. Glede vprašanja, ki ga revident na načelni ravni izpostavi kot vprašanje uporabe načela materialne resnice in načela enakosti, pa Vrhovno sodišče pojasnjuje, da iz obrazložitve navedenega vprašanja v reviziji izhaja, da revident s tem vprašanjem napada primernost razmerja med številom kurilnih naprav in številom zahtevanih usposobljenih oseb ter samo število enakovrednih kurilnih naprav, kot izhaja iz javnega razpisa. Vrhovno sodišče poudarja, da revident s tem vprašanjem v delu, ki se nanaša na število kurilnih naprav, posega v dejansko stanje, v delu, ki se nanaša na utemeljenost razmerja med številom usposobljenih izvajalcev in številom kurilnih naprav, pa v sfero presoje primernosti ter strokovne utemeljenosti tega razpisanega pogoja oziroma merila. Navedeno pa ne more biti predmet presoje Vrhovnega sodišča in iz tega razloga ne more biti kot pomembno pravno vprašanje razlog za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 15. Revident uveljavlja dovoljenost revizije tudi po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedefiniran pravni standard, je treba presojati v vsakem primeru posebej. Da bi bila njihova presoja možna, pa mora revident upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude ter vse to tudi izkazati.

16. Revident nastanek zelo hudih posledic utemeljuje z navedbami, da je z izpodbijano odločitvijo izgubil pravico do izvajanja dimnikarske službe na tem območju (do sedaj jo je opravljal na podlagi koncesijske pogodbe z Občino ... iz leta 2001 in aneksa k tej pogodi iz leta 2002), zaradi česar je ostal brez dela in ne more več zagotavljati dela sedanjim zaposlenim delavcem. Izguba dela pomeni izgubo dohodka, kar predstavlja velik socialni problem ne le za revidenta, temveč tudi za zaposlene in državni sistem socialnih pomoči. Dodaja, da gre pri njem in njegovih zaposlenih za poklicne dimnikarje, kar je specifičen in ozko usmerjen poklic, zato imajo malo možnosti za zaposlitev v drugih branžah.

17. Da bi Vrhovno sodišče lahko presodilo obstoj hudih posledic, bi moral revident upoštevaje zgoraj pojasnjeno pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča za svoje navedbe predložiti dokaze. Revident zatrjevane izgube dela in odpuščanja ne konkretizira in z ničimer ne izkazuje, npr. ne pojasni in ne izkaže, ali opravlja dimnikarsko dejavnost kot svojo izključno dejavnost, ali jo opravlja še v kakšni drugi občini, vse to pa je za presojo zelo hudih posledic odločilnega pomena.

18. Iz revidentovih navedb in spisa izhaja, da je bil revident v predmetni občini koncesionar na podlagi koncesijske pogodbe z Občino ... in da mu je bila vloga o zainteresiranosti za izvajanje dimnikarske službe brez javnega razpisa (podlaga 187. in 188. členom ZVO-1) zavrnjena z odločbo tožene stranke z dne 20. 9. 2007. Navedena odločba predstavlja časovni mejnik, od katerega dalje se je revident moral zavedati, da če ne bo izbran za novega koncesionarja na podlagi obravnavanega javnega razpisa, ne bo mogel več opravljati predmetne koncesijske dejavnosti, in temu primerno prilagoditi svoje poslovne odločitve. Po presoji Vrhovnega sodišča je namreč (ob upoštevanju vseh okoliščin prenehanja revidentove koncesijske pogodbe) ponovna pridobitev koncesije na podlagi rednega javnega razpis za revidenta negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja (morda) novih ali drugačnih pogojev, in kot tako pričakovana pravica, z nepridobitvijo te pravice pa ni mogoče izkazati zelo hudih posledic za prijavitelja (prim. npr. X Ips 535/2007, X Ips 334/2009) v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 19. Ker revident ni izkazal izpolnjevanja nobenega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, jo je Vrhovno sodišče zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

20. Ker revident z revizijo ni uspel, sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (165. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

K III. točki izreka:

21. Stranka z interesom z navedbami v odgovoru na revizijo ni v ničemer prispevala k odločitvi revizijskega sodišča, zato je revizijsko sodišče skladno z določbami prvega odstavka 155. člena in prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi z določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1 odločilo, da sama nosi svoje stroške revizijskega postopka.