Jedro

Glede na odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-22/95 in 46. člen ZUstS lahko vsakdo, ki so mu na podlagi odpravljenega podzakonskega predpisa nastale škodljive posledice, zahteva njihovo odpravo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 396/97-7 z dne 28.1.2000.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 - v nadaljevanju: ZUS) zavrnilo tožbo tožnice zoper odločbo tožene stranke z dne 11.2.1997. Z navedeno odločbo je tožena stranka odpravila odločbo Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (v nadaljevanju: Agencija) z dne 22.10.1996, in zavrgla zahtevo tožnice za zavarovanje pravic bivših lastnikov z dne 9.8.1996. S prvostopenjsko odločbo z dne 22.10.1996 je Agencija zavrnila zahtevo za zavarovanje nacionaliziranih nepremičnin, ki jo je tožnica vložila zoper odločbo Agencije o odobritvi programa lastninjenja podjetja T. p.o. M., z dne 25.4.1996. Agencija je zahtevo tožnice obravnavala po 46. členu Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS), v povezavi z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-22/95 z dne 14.3.1996. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje ugotavlja, da je Agencija dne 25.4.1996 izdala soglasje k programu lastninjenja podjetja T. p.o., po izdaji soglasja pa je tožnica vložila vlogo, s katero je zahtevala zavarovanje podržavljenih nepremičnin kot pravna naslednica denacionalizacijskega upravičenca D.L. Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92 do 1/96 - v nadaljevanju: ZLPP) v drugem poglavju (9. člen - 16. člen) ureja zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev. Podrobnejši postopek lastninskega preoblikovanja pa je določen v Uredbi o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij (Uradni list RS, št. 13/93 do 43/94 in 68/94 - v nadaljevanju: Uredba), ki v 9. členu ureja postopke zavarovanja pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev pred pričetkom lastninskega preoblikovanja. Glede na odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-22/95 z dne 14.3.1996, in 46. člen ZUstS lahko vsakdo, ki so mu na podlagi odpravljenega podzakonskega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, nastale škodljive posledice, zahteva njihovo odpravo. Strinja se s presojo tožene stranke, da bi tožnica imela podlago za uveljavljanje svojega zahtevka le v primeru, če bi ji s soglasjem Agencije k programu lastninskega preoblikovanja podjetja T. p.o. nastale škodljive posledice, in ob pogoju, da bi bilo soglasje sprejeto na podlagi razveljavljenega predpisa. Na podlagi podatkov iz upravnih spisov je ugotovilo, da je bila v postopku izdana začasna odredba, s katero se je, v skladu s 13. členom ZLPP podjetju T. p.o. prepovedalo lastninsko preoblikovanje v delu, ki se nanaša na nepremičnine, ki so predmet zahteve za denacionalizacijo. Nadalje je ugotovilo, da je T. p.o. v skladu z določili ZLPP navedene nepremičnine izločil iz procesa lastninjenja. Presodilo je, da je odločba tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena, ker se lastninsko preoblikovanje podjetja ni izvajalo na podlagi 1. alinee 1. odstavka 9. člena Uredbe, zaradi česar v obravnavanem primeru ni bilo podlage za uveljavljanje pravnega sredstva po 46. členu ZUstS. Tožbeni ugovor, da sporne nepremičnine niso bile prenešene na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije je zavrnilo z utemeljitvijo, da ni jasno, ali imajo sporne nepremičnine status kmetijskega zemljišča po določbah Zakona o kmetijskih zemljiščih, kar pa na odločitev v tej zadevi, glede na izločitev spornih nepremičnin iz lastninskega preoblikovanja, ne vpliva.

Tožnica uveljavlja v pritožbi vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi. Navaja, da sodišče o zadevi ne bi smelo odločati, dokler upravni organ ne bi odločil o zavarovanju zahteve za denacionalizacijo, za kar ima pooblastilo v določilu 68. člena ZDen in v 30. členu in 2. odstavku 69. člena ZUS.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in temelji na zakonu. Pravilni in utemeljeni so tudi razlogi izpodbijane sodbe. Po določbi 46. člena ZUstS lahko vsakdo, ki so mu na podlagi odpravljenega podzakonskega predpisa oziroma splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, nastale škodljive posledice, zahteva njihovo odpravo. Upravičeni ima pravico zahtevati spremembo ali odpravo posamičnega akta pri organu, ki je odločal na prvi stopnji.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča v obravnavani zadevi ni bila podana dejanska podlaga za uporabo navedene določbe. Na podlagi začasne odredbe, izdane na predlog Z. P., je denacionalizacijski zavezanec, podjetje T. p.o., sporne nepremičnine izločil iz procesa lastninjenja. Z odločbo Ustavnega sodišča, št. U-I-22/95 razveljavljena določba 1. alinee 1. odstavka 9. člena Uredba zato utemeljeno ni bila uporabljena pri odločanju v obravnavani zadevi. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je bila odločitev tožene stranke o zavrženju tožničine zahteve pravilna, saj niso bili izpolnjeni pogoji za uporabo 46. člena ZUstS.

Ker glede na navedeno niso bili podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.