Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Potrdilo o državljanstvu, ki ga izda državni organ v mejah svoje pristojnosti, dokazuje resničnost tistega, kar se potrjuje. Tako je tudi v zemljiškoknjižnem postopku, vendar le, če je predloženo v izvirniku ali v prepisu na katerem je organ, ki je izdal potrdilo, potrdil, da se sklada z izvirnikom, zato fotokopija izvirnika nima take dokazne moči, če na njej ni potrdila organa, ki je izdal potrdilo, da se sklada z izvirnikom.
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo kot nepopoln predlog F.Š., da naj na podlagi darilne pogodbe, ki jo je sklenil z M.A., vknjiži na njegovo ime lastninsko pravico pri 1/3 vl.št. 148, 480 in 482 k.o. K., potem ko v določenem roku predlagatelj ni predložil potrdila o državljanstvu v originalu ali overjeni fotokopiji.
Zoper sklep o zavrženju predloga se pritožuje predlagatelj, ker je mnenja, da je bila bistveno kršena določba ZPP. Zakon ne nalaga predlagatelju, da je dolžan predložiti potrdilo o državljanstvu v originalu ter zadostuje za vknjižbo fotokopija potrdila o državljanstvu, ki jo je predložil. Iz podatkov, ki so že v zemljiški knjigi, je razvidno, da je predlagatelj po priimku, rojstvu in prebivališču pristen Slovenec. Postopanje sodišča v tem primeru je nagajanje v nasprotju z prakso drugih sodišč, ki se zadovoljijo s fotokopijo. Darilna pogodba je bila sklenjena pred 10 leti in zahteva za predložitev potrdila o državljanstvu ne more učinkovati za nazaj.
Pritožba ni utemeljena.
Predlagatelj dokazuje, da je državljan Republike Slovenije, kar je pomembno za vknjižbo lastninske pravice na njegovo ime (in ne dejstvo, da je po poreklu Slovenec, kakor to obrazlaga v pritožbi). V dokaz tega dejstva je predložil tudi sam sicer nepopolno potrdilo o državljanstvu, zato so že iz tega vzroka neumestni očitki sodišču o šikanoznosti postopka za dopolnitev potrdila. Po določbah zemljiškoknjižnega prava (97. in 98. člen Zakona o zemljiških knjigah) in tudi po splošnejših določbah pravdnega postopka (230. čl. Zakona o pravdnem postopku), ki se smiselno uporabljajo kot predpisi Republike Slovenije, morajo biti javne listine, kakršna je potrdilo pristojnega upravnega organa o državljanstvu, predložene v izvriniku ali v prepisu oz. fotokopiji, opremljeni z potrdilom organa, ki je izdal to listino, da se ujema z izvirnikom. Dokazno moč javne listine ima samo taka listina in ne fotokopija izvirnika potrdila z dne 14.12.1992 (priloga A 5) kakršno je predložil predlagatelj. Ni jasno, ob upoštevanju teh predpisov, zakaj ni predložil v roku, ki ga je imel na voljo, ustrezno listino. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo pravilno, ker je nepopolno vlogo predlagatelja zavrglo in niso podani razlogi, zaradi katerih bi moralo drugostopno sodišče ugoditi pritožbi predlagatelja. Pritožbo je zato zavrnilo kot neutemeljeno in je potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 380. člena ZPP).