Jedro

Sodišče ne more izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja samo za tisto kategorijo motornih vozil, v katero spada vozilo, s katerim je storil prekršek, zaradi katerega mu je bila izrečena stranska sankcija 18 kazenskih točk, temveč se prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče za vse kategorije motornih vozil, ki jih je storilec imel vpisane v vozniško dovoljenje na dan storitve prekrška zaradi katerega mu je bilo izrečenih 18 kazenskih točk v cestnem prometu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 12. 3. 2021, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu, ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2.Zoper sklep se pritožuje storilec, smiselno zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka 154. člena Zakona o prekrških – ZP-1) in smiselno predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se mu prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče samo za B kategorijo motornih vozil. Pritožuje se tudi zoper odločitev sodišča o določitvi plačila sodne takse, ker je brezposeln in se trenutno nahaja v priporu.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Izpodbijana odločitev o izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja temelji na ugotovitvah, da je bilo storilcu s sodbo Okrajnega sodišča v Celju z dne 14. 5. 2021, ki je postala pravnomočna 24. 6. 2021, za prekršek storjen 12. 3. 2021 z motornim vozilom B kategorije, poleg globe izrečena tudi stranska sankcija 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Ker tretji odstavek 22. člena ZP-1 določa, da sodišče vozniku, ki v obdobju dveh let doseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu, izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel vozniško dovoljenje na dan, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk, je glede na zgoraj povzete in pritožbeno neizpodbijane ugotovitve sodišča prve stopnje storilcu utemeljeno in zakonito izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.

5.Iz povzete določbe tretjega odstavka 22. člena ZP-1 jasno izhaja, da sodišče ne more izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja samo za tisto kategorijo motornih vozil, v katero spada vozilo, s katerim je storil prekršek, zaradi katerega mu je bila izrečena stranska sankcija 18 kazenskih točk, temveč se prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče za vse kategorije motornih vozil, ki jih je storilec imel vpisane v vozniško dovoljenje na dan storitve prekrška zaradi katerega mu je bilo izrečenih 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Pritožbene navedbe, da bi sodišče moralo storilcu izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja samo za vožnjo osebnih avtomobilov, ne pa tudi za vse ostale kategorije, kot je odločilo sodišče, s katerimi storilec smiselno uveljavlja zmotno uporabo materialnih določb ZP-1, so tako neutemeljene, odločitev sodišča prve stopnje pa pravilna in zakonita.

6.Prav tako je sodišče prve stopnje storilcu utemeljeno in zakonito naložilo obveznost plačila sodne takse za izpodbijani sklep. Prvi odstavek 144. člena ZP-1 namreč določa, da stroške postopka, med katere v skladu z 8. točko prvega odstavka 143. člena ZP-1 sodi tudi sodna taksa, plača tisti, ki mu je bila izrečena sankcija za prekršek, Zakon o sodnih taksah (ZST-1) pa v tar. št. 8404 določa sodno takso za sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja v višini 30,00 EUR, kot je sodišče prve stopnje naložilo storilcu z izpodbijanim sklepom. Sodišče lahko sicer storilca oprosti plačila sodne takse, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali osebe, ki jih je dolžna preživljati (prvi odstavek 11. člena ZST-1), vendar mora pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov (peti odstavek 11. člena ZST-1). Ker je tako pomembno tudi premoženjsko in ne zgolj finančno stanje, zgolj na podlagi trditev o brezposelnosti ni mogoče šteti, da storilec izpolnjuje pogoje za oprostitev plačila sodne takse za izpodbijani sklep. Zato je pritožba tudi v tem delu neutemeljena. Storilec pa še vedno ima možnost zaprositi za oprostitev plačila sodne takse v roku, ki ga je sodišče določilo za plačilo.

7.Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

8.Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 ZST-1 naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v višini 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v 15 dneh od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Zveza:

Zakon o prekrških (2003) - ZP-1 - člen 22, 22/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.