Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Davčne obveznosti, od katerih je odvisna višina neto zneska plače oziroma nadomestila plače, regresa za letni dopust ter drugih prejemkov iz delovnega razmerja, se v skladu z 2. členom ZDoh-2 ugotavljajo po predpisih, veljavnih na dan izplačila. To pomeni, da bo morala tožena stranka od v izreku opredeljenih bruto zneskov plač oz. nadomestil plač ter regresa in odškodnine odvesti davke v višini, kot to izhaja iz predpisov, ki bodo veljali na dan izplačila. Neto zneski prejemkov bodo zato predstavljali tiste zneske, ki bodo od dosojenih bruto zneskov ostali po odvodu davkov in prispevkov (prispevki se od regresa za letni dopust, ki ne presega določene višine, po 5. odstavku 3. člena ZPSV, ne plačajo). Plačnik davka je dolžan za davčnega zavezanca izračunati, odtegniti in plačati davčni odtegljaj od prejemkov, od katerih se, v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčevanju, izračunava, odteguje in plačuje davčne odtegljaje. Davčni zavezanec je tožnik, plačnik davka pa je tožena stranka. Zato ni mogoče istočasno uveljavljati obračun bruto zneska in hkrati izplačilo neto zneska, opredeljenega po višini.
Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni v točki I izreka (1., 2. in 3. točki) tako, da v tem delu glasi:
1. Tožena stranka je dolžna tožnici iz naslova plač za mesece: - januar 2013 obračunati bruto znesek 783,66 EUR, od tega zneska odvesti davke in prispevke in tožnici izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 2. 2013 do plačila; - februar 2013 obračunati bruto znesek 783,66 EUR, od tega zneska odvesti davke in prispevke in tožnici izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 3. 2013 do plačila; - marec 2013 obračunati bruto znesek 783,66 EUR, od tega zneska odvesti davke in prispevke in tožnici izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 4. 2013 do plačila; - april 2013 obračunati bruto znesek 261,22 EUR, od tega zneska odvesti davke in prispevke in tožnici izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 5. 2013 do plačila, vse v 8 dneh pod izvršbo
2. Regresov za letni dopust za leto: - 2012 obračunati bruto znesek 770,69 EUR, od tega zneska odvesti davek in tožnici izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2012 do plačila; - 2013 obračunati bruto znesek 197,87 EUR, od tega zneska odvesti davek in tožnici izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2013 do plačila, vse v 8 dneh pod izvršbo.
Tožena stranka je dolžna tožnici iz naslova odškodnine za čas odpovednega roka obračunati bruto znesek 783,66 EUR, od tega zneska odvesti predpisane davke in prispevke in tožnici izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 4. 2013 do plačila, vse 8 dneh pod izvršbo.
3. Kar zahteva tožnica več ali drugače, to je plačilo po višini opredeljenih neto zneskov plač, regresov ter odškodnine, se zavrne.“ V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.
Sodišče prve je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo, da tožnici iz naslova plač za mesec januar 2013, februar 2013 in marec 2013 obračuna 783,66 EUR, od tega zneska odvede predpisane davke in prispevke in tožnici izplača neto znesek 599,73 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne, ko je posamezna plača zapadla v plačilo; za mesec april 2013 obračunati 261,22 EUR, odvede predpisane prispevke in davke in tožnici izplača 199,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 5. 2013 do plačila (I/1 točka izreka); - regres za letni dopust za leto 2012 obračuna v višini 770,69 EUR, odvede predpisane davke in tožnici izplača neto znesek 647,38 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2013 do plačila; - za leto 2013 obračuna regres v višini 197,87 EUR, od tega zneska odvede predpisani davek in tožnici izplača neto znesek 166,21 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2013 do plačila (I/2 izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožnici plačati odškodnino zaradi skrajšanja odpovednega roka, v višini 783,66 EUR, od tega zneska odvesti predpisane prispevke in davke in tožnici izplačati neto znesek 599,73 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 4. 2013 dalje do plačila (I/3 izreka).
Sodišče je toženi stranki naložilo tudi plačilo prispevkov za socialno varnost za obdobje od 2. 11. 2012 dalje, iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja v višini 1.923,45 EUR, iz naslova zdravstvenega zavarovanja 789,25 EUR iz naslova starševskega varstva 12,41 EUR in za zaposlovanje 17,38 EUR in iz naslova prispevkov za socialno varnost v breme delodajalca plačati na predpisane račune: - prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v breme delodajalca plačati na predpisane račune za - pokojninsko in invalidsko zavarovanje 1.098,23 EUR, - zdravstveno zavarovanje 814,11 EUR, - starševsko varstvo - 12,41 EUR, - zaposlovanje 7,48 EUR in - poškodbe pri delu 65,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 11. 2011 dalje do plačila (I/4 izreka); - odpravnino zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi v višini 156,73 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 4. 2013 do plačila (I/5 izreka); - stroške prevoza na delo in z dela za mesece in v višini, kot izhaja iz I/6 točke izreka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 19 dne za stroške prevoza za pretekli mesec do plačila; - stroške prehrane med delom za mesece in višini, kot izhaja iz točke I/7 izreka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 19. dne za stroške za pretekli mesec in vse do plačila.
Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti pravdne stroške v znesku 872,50 EUR v 8 dneh od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. izreka).
Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka in navaja, da zavrača vse trditve tožnice, vezane na izplačila prevoznih stroškov. Navaja, da je Delovno sodišče v Murski Soboti nikoli ni pozvalo, da predloži dokumentacijo, s katero bi ovrgla vse trditve tožnice in po mnenju tožene stranke je sodišče vodilo zadevo enostransko. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo razveljavi ter toženi stranki sporoči, kam lahko predloži dokumente in dokaze, s katerimi bo v celoti ovrgla trditve tožnice.
Pritožba je delno utemeljena.
Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, da je dejansko stanje popolno in pravilno ugotovilo ter, da je tudi pravilno uporabilo materialno pravo, razen v delu, ko je toženi stranki naložilo obračunati po višini opredeljene bruto zneske plač, regrese ter odškodnino ter od bruto zneskov odvesti davke in prispevke in tožnici izplačati po višini opredeljene neto zneske.
Neutemeljen je pritožben očitek tožene stranke, da je Delovno sodišče v Murski Soboti nikoli ni pozvalo, da predloži dokumente, s katerimi bi ovrgla vse navedbe tožnice. Podatki spisa ne potrjujejo navedenih trditev tožene stranke, saj je sodišče prve stopnje dne 11. 7. 2013 poslalo toženi stranki poziv, naj odgovori na tožbo, v 30 dneh od njene vročitvi ter, da mora biti odgovor na tožbo obrazložen, sicer se šteje, da ni vložen. Prav tako je sodišče toženo stranko poučilo, da mora iz obrazložitve odgovora na tožbo izhajati ali tožena stranka nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu ter, da mora tožena stranka priložiti listine in predlagati dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v odgovoru na tožbo (2. odstavek 278. člena ZPP). Tožena stranka je sicer podala odgovor (ki ga je poimenovala pritožba), vendar v odgovoru na tožbo ni podala ustreznih trditev in dokazil, da je tožnici vtoževane zneske tudi izplačala. Tožena stranka se tudi ni udeležila poravnalnega naroka in prvega naroka za glavno obravnavo, razpisana za dne 17. 10. 2013 in svojega izostanka tudi ni opravičila, zato tudi ni podana smiselno zatrjevana procesna kršitev načela kontradiktornosti, ki jo zatrjuje tožena stranka v pritožbi.
Sodišče prve stopnje je, na podlagi izvedenega dokaznega postopka, tožbenemu zahtevku tožnice ugodilo, pri čemer se je pri svoji odločitvi oprlo na listinske dokaze, ki jih je v spis vložila tožnica. Tožena stranka v spis ni predložila nobenega dokaza, čeprav je dokazno breme, ali je bila delavcu dejansko plača izplačana, na strani delodajalca, kar je tudi pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje in tudi pravilno zaključilo, da tožena stranka ni predložila dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da je svoje obveznosti do tožnice v celoti poravnala.
Tožena stranka v pritožbi izrecno izpodbija le sodbo v delu, ko je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo plačilo prevoznih stroškov, vendar je odločitev sodišča tudi v tem delu pravilna. Delodajalec mora v skladu s 130. členom Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 s spremembami) delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prehrano med delom in za prevoz na delo in z dela. V skladu z 49. členom Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo pa tožnici pripada povračilo stroškov za prehrano, v višini 4,90 EUR na dan. Prav tako je tožnica v spis predložila cenik prevoza avtobusnega prometa A. (priloga A13), s katerim je dokazala višino stroškov, ki jih je imela s prevozi na delo in z dela (torej 0,91 EUR v eno smer oz. v obe smeri na dan 1,82 EUR). V skladu s 50. členom Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo je delavec upravičen do povračila stroškov za prevoz za delo in z dela za dneve prisotnosti na delu, od kraja bivališča, določenega v pogodbi o zaposlitvi do sedeža delodajalca oz. do mesta opravljanja dela, najmanj v višini 70 % cene najcenejšega javnega prevoza. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno tožnici prisodilo stroške prevoza na delo in z dela.
Pritožbeno sodišče pa je zaradi delno napačne uporabe materialnega prava spremenilo sodbo sodišča prve stopnje, tako, da je v I. točki (1., 2. in 3.) izreka sodbe črtalo neto zneske plač. Davčne obveznosti, od katerih je odvisna višina neto zneska plače oziroma nadomestila plače, regresa za letni dopust ter drugih prejemkov iz delovnega razmerja, se v skladu z 2. členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2, Ur. l. RS, št. 117/2006 in nadaljnji) ugotavljajo po predpisih, veljavnih na dan izplačila. To pomeni, da bo morala tožena stranka od v izreku opredeljenih bruto zneskov plač oz. nadomestil plač ter regresa in odškodnine odvesti davke v višini, kot to izhaja iz predpisov, ki bodo veljali na dan izplačila. Neto zneski prejemkov bodo zato predstavljali tiste zneske, ki bodo od dosojenih bruto zneskov ostali po odvodu davkov in prispevkov (prispevki se od regresa za letni dopust, ki ne presega določene višine, po 5. odstavku 3. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost (ZPSV, Ur. l. RS, št. 5/96 in naslednji), ne plačajo. Torej je plačnik davka dolžan za davčnega zavezanca izračunati, odtegniti in plačati davčni odtegljaj od prejemkov, od katerih se, v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčevanju, izračunava, odteguje in plačuje davčne odtegljaje. Davčni zavezanec je tožnik, plačnik davka pa je tožena stranka. Glede na navedeno torej ni mogoče istočasno uveljavljati obračun bruto zneska in hkrati izplačilo neto zneska, opredeljenega po višini.
Iz dopisa Davčne uprave Republike Slovenije - Davčni urad A. z dne 21. 2. 2013 - razkritje podatkov o obveznih prispevkih za socialno varnost iz delovnega razmerja z dne 21. 2. 2013 (A12) izhaja, da tožena stranka tožnici v spornem obdobju ni poravnala davkov in prispevkov za socialno zavarovanje. ZDavP-2 v 3. odstavku 19. člena določa, da sme davčni organ upravičeni osebi posredovati podatke v zvezi z izpolnjevanjem davčnih obveznosti zavezanca za davek in sicer lahko upravičeni osebi razkrije zapadle neplačane davčne obveznosti. Navedene podatke je tožnica zahtevala pri davčni upravi in jih prejela dne 21. 2. 2013 (priloga A12). Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožbeni zahtevek tožnice, iz tega naslova, utemeljen.
V skladu s 1. odstavkom 360. člena ZPP se mora pritožbeno sodišče opredeliti le do tistih pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, je pa sodišče prve stopnje delno nepravilno uporabilo materialno pravo, zato je pritožbeno sodišče v skladu s 355. členom ZPP sodbo sodišča prve stopnje delno spremenilo.