Pooblaščena oseba za izvajanje videonadzora

Datum

08.03.2023

Številka

07121-1/2023/328

Kategorije

Video in avdio nadzor, Varnost osebnih podatkov

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da ZVOP-2 glede videonadzora na javnih površinah v tretjem odstavku 80. člena določa, da sme za zasebni sektor videonadzor izvajati pooblaščeno varnostno osebje. Ne sprašujete po upravičenosti razlogov za uvedbo videonadzora, temveč vas zanima, ali lahko upravljavec, za razliko od videonadzora na javnih površinah, za izvajanje videonadzora znotraj delovnih prostorov in za neposredno spremljanje dogajanja pred kamerami znotraj delovnih prostorov zaradi varovanja ljudi in premoženja na podlagi četrtega odstavka 78. člena ZVOP-2 pooblasti svoje osebje, ki ni varnostno osebje (ampak npr. vodja izmene v proizvodnji)? Pojasnjujete, da se preko videonadzora spremlja morebitne anomalije na …, ki bi lahko povzročile škodo na premoženju in ogrozile občasno prisotne zaposlene.

* * *

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Neposredno spremljanje dogajanja pred kamerami je pod pogoji iz prvega in drugega odstavka 78. člena ZVOP-2 dopustno le, če ga izvaja izrecno pooblaščeno osebje upravljavca. IP meni, da mora upravljavec načeloma, upoštevajoč namen uvedbe videonadzora v delovnih prostorih in konkretne okoliščine, določiti pooblaščeno osebo upravljavca, ki je pristojna za opravljanje delovnih nalog, ki so povezane s konkretnim namenom uvedbe videonadzora in je v konkretnem primeru tudi sposobna primerno odreagirati in preprečiti nevarnost za ljudi oziroma škodo na premoženju.

Določitev pooblaščene osebe upravljavca je v vsakem primeru odgovornost upravljavca, pri čemer predlagamo, da upoštevate tudi relevantne določbe Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti, ki vsebuje določbe o fizičnem varovanju kakor tudi o pogojih za osebe, ki izvajajo fizično varovanje. Izrecno tudi določa, da kadar gre za jedrski objekt, upravljavec za nadzor dostopa uporabi sisteme tehničnega varovanja ali tehnična sredstva, kot je npr. videonadzor.

Obrazložitev

Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. V okviru nezavezujočega mnenja vam lahko podamo zgolj splošna pojasnila in priporočila.

Pojasnjujemo, da se lahko videonadzor skladno z ZVOP-2 znotraj delovnih prostorov izvaja le, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali preprečevanje ali odkrivanje kršitev na področju iger na srečo ali za varovanje tajnih podatkov ali poslovnih skrivnosti, teh namenov pa ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi. Videonadzor se lahko izvaja le glede tistih delov prostorov in v obsegu, kjer je treba varovati navedene interese. Prepovedano je z videonadzorom snemati delovna mesta, kjer delavec po navadi dela, razen če je to nujno v skladu s prvim odstavkom 78. člena ZVOP-2. Neposredno spremljanje dogajanja pred kamerami je pod pogoji iz prvega in drugega odstavka 78. člena ZVOP-2 dopustno le, če ga izvaja izrecno pooblaščeno osebje upravljavca.

Fizično varovanje jedrskih objektov ter jedrskih in radioaktivnih snovi je urejeno z Zakonom o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 76/17, 26/19, 172/21 in 18/23 – ZDU-1O, ZVISJV-1). Fizično varovanje so skladno z 9. točko 3. člena ZVISJV-1 ukrepi fizičnega in tehničnega varovanja v objektu ali na napravi z jedrsko ali radioaktivno snovjo in prevozov jedrskih snovi, s katerimi se preprečujejo kazniva ravnanja, ter načrt ukrepov ob takih ravnanjih. 148. člen ZVISJV-1 določa, da mora upravljavec objekta izvajati fizično varovanje jedrskih objektov, jedrskih snovi ali radioaktivnih snovi v skladu s potrjenim načrtom fizičnega varovanja. Fizično varovanje jedrskega objekta je treba izvajati pri vstopu in izstopu, znotraj objekta in na varovanem območju. Prav tako mora upravljavec zaradi zagotavljanja varnosti preprečiti nenadzorovan dostop do objekta in jedrskih ali radioaktivnih snovi. Za nadzor dostopa do objekta in jedrskih ali radioaktivnih snovi lahko upravljavec uporabi tehnična sredstva za registracijo vstopa in tehničnega varovanja in izvaja druge ustrezne ukrepe iz načrta fizičnega varovanja. Če gre za jedrski objekt, upravljavec za nadzor dostopa uporabi sisteme tehničnega varovanja ali tehnična sredstva, kot je npr. videonadzor. Ukrepi fizičnega varovanja so podrobneje opredeljeni s Pravilnikom o fizičnem varovanju jedrskih objektov, jedrskih in radioaktivnih snovi ter prevozov jedrskih snovi (Uradni list RS, št. 17/13 in 76/17 – ZVISJV-1).

Vsekakor je določitev pooblaščene osebe upravljavca, ki spremlja neposredno dogajanje pred kamerami v vsakem primeru odgovornost upravljavca, IP vam lahko pri tem poda zgolj splošna napotila in usmeritve, do konkretnega vprašanja pa bi se lahko izrekli zgolj v konkretnem inšpekcijskem postopku.

Kot opozarjate tudi sami, 80. člen ZVOP-2, ki ureja videonadzor na javnih površinah, glede izvajanja videonadzora v javnem oz. zasebnem sektorju govori o »pooblaščenem varnostnem osebju« in o »uradnih osebah«. IP ugotavlja, da so navedeni pojmi nekoliko neskladno opredeljeni ter da bi se »izrecno pooblaščeno osebje upravljavca« iz četrtega odstavka 78. člena ZVOP-2 lahko nanašalo tako na zaposlene pri upravljavcu, ki so za spremljanje dogajanja pred kamerami posebej pooblaščene, kakor tudi na varnostno osebje (npr. varnostnik).

Opozarjamo, da mora vsak upravljavec že na podlagi Splošne uredbe (kot ukrep za zavarovanje osebnih podatkov) določiti osebe, ki so odgovorne za izvajanje videonadzora oz. za dostop do posnetkov videonadzornega sistema. Pri sprotnem spremljanju dogajanja je zakonodajalec to še posebej izpostavil zaradi teže posega tovrstnega videonadzora v zasebnost posameznikov, ki so nenehno snemani. Upravljavec mora torej skrbno pretehtati, koga bo določil kot pooblaščeno osebo (ki spremlja dogajanje pred kamerami) in pri tem upoštevati tudi razlog uvedbe videonadzora, npr. kot izpostavljate, varnost ljudi in premoženja. Pooblaščena oseba upravljavca (ki je npr. del osebja), ki sproti spremlja dogajanje pred kamerami, tako skladno s prakso IP ne more biti direktor, ki bi dogajanje spremljal npr. na svojem prenosnem računalniku ali tablici. IP meni, da bi po ZVOP-2 načeloma lahko kot izrecno pooblaščena oseba upravljavca štela oseba, ki je pristojna za opravljanje delovnih nalog, ki so povezane s konkretnim namenom uvedbe videonadzora in je v konkretnem primeru sposobna tudi primerno odreagirati in preprečiti nevarnost za ljudi oziroma škodo na premoženju. Kljub temu pa IP meni, da ni mogoče izključiti, da bo upravljavec v določenih primerih glede na okoliščine presodil, da lahko npr. zaradi zagotavljanja varnosti to nalogo opravlja zgolj pooblaščena oseba, ki je npr. varnostnik. Tako npr. v vašem primeru opozarjamo na določbe zgoraj citiranega pravilnika, ki med drugim predpisuje obseg fizičnega varovanja in pogoje za osebe, ki izvajajo fizično varovanje. Predlagamo vam, da pri določitvi pooblaščene osebe poleg določb ZVOP-2 upoštevate za konkreten primer relevantne zahteve ZVISJV-1 in pravilnika. V zvezi z morebitnimi vprašanji glede razlage določb ZVISJV-1 pa predlagamo, da se obrnete na Inšpektorat RS za notranje zadeve, ki je pristojen za inšpekcijsko nadzorstvo nad fizičnim varovanjem po ZVISJV-1.

Nekaj informacij o vzpostavitvi videonadzora je dosegljivih tudi na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/.

V upanju, da vam bodo naša napotila v pomoč, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka

Pripravila

Barbara Žurej, univ. dipl. prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo